Tudi po spremembi političnega sistema je ostala samogradnja kot relikt socializma. Ta navidezni občutek svobode, da na svojem lahko dela vsak sam, je grozljiv. Gradnja stanovanjske hiše, ki je verjetno največja in najzahtevnejša naložba posameznika, je dovoljena v lastni režiji! Bodimo realni: smo res vsi usposobljeni? 

Gradbeni zakon dovoljuje gradnjo za lastne potrebe (samogradnjo), če investitor zagotavlja vse predpisano, brez odpustkov, upoštevajoč predpise in pravila stroke. Samograditelj mora vključiti stroko (arhitekt, projektant, vodja projekta, strokovni nadzornik, geodet …), pred začetkom uporabe stavbe pa pridobiti uporabno dovoljenje; brez tega ne dobi hišne številke niti ne more prijaviti bivališča. 

Birokracije pri samogradnji ni nič manj kot pri gradnji z usposobljenim in registriranim izvajalcem, le fizično delo opravlja investitor sam. Če zna in ima potrebno orodje ali ne. Odgovornosti pa je več, saj mora samograditelj podpisati izjavo o skladnem dokončanju gradnje in podpisati dokazilo o zanesljivosti. Kdor misli, da je podpis zgolj formalnost in da ga nihče ne bo preverjal, se moti. Ne goljufa države, temveč sebe. 

Skoraj-nič

Globalne težave je treba reševati lokalno. Poslušamo o toplogrednih plinih, klimatskih spremembah in globalnem segrevanju. Evropska unija je, med drugim, določila, da moramo krepko zmanjšati rabo energije v stavbah in znižati okoljski odtis. Vse nove stavbe morajo biti skoraj nič-energijske. Skoraj nič-energijska stavba (sNES) je stavba, ki rabi zelo malo energije, pa še ta je iz obnovljivih virov ob njej.

Predstavljajte si, da sončna elektrarna na strehi zadošča za ogrevanje, prezračevanje in hlajenje stavbe, za toplo vodo, elektriko za celotno oskrbo gospodinjstva in za e-avto. To je sNES.

Pri adaptaciji stavbe so podobne zahteve kot pri novogradnji, stara stavba mora po preureditvi postati skoraj nič-energijska. 

Foto: Profimedia zidana gradnja Skoraj-nič v zakonodaji

Veliko let je že znan datum obvezne gradnje sNES, po letu 2018 za javne stavbe in po letu 2020 za vse stavbe. Vendar zakonodaja zamuja, do sedaj še ni sprejetih podrobnih kriterijev za sNES, teoretična izhodišča pa so ohlapna. To pa ni največja ovira pri gradnji sNES.

Kakšna je sNES? Že pri načrtovanju je treba upoštevati danosti lokacije. Stavba je brez toplotnih mostov tako, da debel toplotni ovoj objema stavbo z vseh strani, tudi zgoraj in spodaj. Celotna stavba in vsi preboji za okna, vrata ter inštalacije so zrakotesni in brez toplotnih mostov; okna so senčena; prezračevalne toplotne izgube so zmanjšanje z vračanjem toplote odpadnega zraka. 

Le z dobro zasnovo, projektom in izvedbo je možno doseči, da so sNES boljše in cenejše od tradicionalnih. V tradicionalnih stavbah je vrsta prostorov, ki so pravzaprav balast in nepotreben strošek: vetrolov, veža, hodniki, stopnišča, balkoni, klet, garaža, podstreha … Ko se vsem tem odrečete, je gradnja sNES lahko krepko cenejša od tradicionalne gradnje, kljub dražjim gradivom in zahtevnejšim detajlom. 

Foto: Profimedia Gradnja hiše Glede na pričakovano stanje tehnike so stroški ogrevanja sNES vsaj desetkrat nižji kot tradicionalnih. Poleg tega sNES omogoča zdrave bivalne pogoje in udobno bivanje ob manjši rabi energije. Vse te nove zahteve delajo težave že izkušenim izvajalcem, kaj šele samograditeljem, zato je država predvidela dodatna usposabljanja izvajalcev. 

Kakovosten projekt je osnova

Investitor podrobno načrtuje svoje želje, potrebe in možnosti. Ko naredi finančno konstrukcijo in najde primerno parcelo, nastopi naslednji korak, pridobivanje dokumentacije. V pogovoru z izbranim arhitektom je sprejet kompromis, ki je podlaga za projektno nalogo. Iskren investitor pove, koliko denarja je pripravljen plačati do vselitve, kako velika naj bo stavba in kdaj se želi vseliti, arhitekt pa oceni, koliko denarja bo potrebno za dokumentacijo, za prispevke in za gradnjo. 

Največji prihranki gradnje se lahko dosežejo v fazi načrtovanja. S pravilno razporeditvijo prostorov je možno racionalizirati gradnjo, kar se podrobno zapiše v projektno nalogo. Arhitekt nato izdela projekt, skladno s projektno nalogo. 

Stavba naj bo trajnostna. V fazi načrtovanja je treba predvideti vrsto preprostih ukrepov, ki bodo omogočili rabo obnovljivih virov energije in varčevanje s pitno vodo. Predvideti je treba integracijo stavbe v pametna energijska omrežja, hibridno prezračevanje z vračanjem toplote in naravnim hlajenjem, rabo dnevne svetlobe, trajnostna gradiva, majhen ogljični odtis …

Foto: Profimedia gradnja Tradicionalni ogrevalni sistem je v sNES odveč, zadošča kompaktna toplotna črpalka, ki zagotavlja ogrevanje, hlajenje, pripravo tople vode in prezračevanje. Zaradi tega ni kurilnice, ni kleti, namesto garaže v hiši naj bo ob stavbi nadstrešnica. Ne pozabite pa na gašperček, s katerim ogrevate hišo takrat, ko zmanjka elektrike. 

Sestavni del projekta je popis, s katerim investitor išče več primerljivih ponudb ali pa se odloči za samogradnjo. V obeh primerih naj pripravi terminski plan gradnje in upošteva, da je čas denar.

Kakovostna gradnja brez napak

Stavba mora biti zgrajena brez toplotnih mostov, odlično toplotno izolirana in zrakotesna. Ključni so detajli gradnje, napak ne sme biti.

Zidana stavba se razlikuje od montažne, lahka od težke. Posamezne prakse tradicionalne gradnje, ki so samoumevne, se v sNES izkažejo kot napake. Nasvete za sNES je preprosto napisati, precej težje je narisati detajle, še težje je pravilno izvesti. Zlasti, ker mora biti objekt cenejši in boljši od tradicionalnega.

Foto: arhiv Gregor Hiša Marles Najtežje pa je popravljati napake, ne pozabite. Gradite namreč zase in za vas je dobro le najboljše. Morda je bolje, da skrbno spremljate dela zunanjih izvajalcev, kot da se učite del na svoji stavbi. Dokumentirajte, fotografirajte, beležite, arhivirajte. Ko pa opazite napako, takoj opozorite izvajalca, naj jo odpravi. Ne pustite se odpraviti z besedami: »tako je še boljše«. Posameznih napak kasneje ni možno opraviti, recimo pomanjkljive hidroizolacije ali slabega tesnjenja proti radonu.

Ne pozabite, da mora vsak izvajalec dokazati ustreznost gradnje. Test zrakotesnosti pokaže napake na ovoju stavbe, pri vgradnji stavbnega pohištva, pri inštalacijskih prebojih … Izvajalce pravočasno opozorite, da boste osebno prisostvovali pri vseh testih, vaš nadzornik tudi.

Samogradnja ali usposobljen izvajalec?

Gradnja stavbe je tako kompleksna in raznolika, da si ne predstavljamo samograditelja, ki bi jo naredil sam ali s pomočjo sorodnikov. Zakonodaja dovoljuje, da kljub samogradnji posamezna dela opravljajo usposobljeni izvajalci.

Za samogradnjo predlagamo, da zahtevnejše faze opravijo usposobljeni izvajalci, preprostejša dela pa naredi samograditelj. Primerno je, da vsa dela, ki so bistvena za trdnost in zanesljivost stavbe, vključno toplotni ovoj in ovoj zrakotesnosti, naredijo usposobljeni izvajalci, ki jamčijo za primernost del. Preprostejša opravila, posamezna zaključna dela brez posegov v konstrukcijo, lahko naredijo samograditelji. 

Preden se investitor odloči, da bo izvajal posamezna dela v samogradnji, naj še preveri finančni vidik. Za material, ki ga vgradi samograditelj, plača poln davek, izvajalec pa obračuna znižani davek. Večina finančnih spodbud, kreditov in subvencij, je na voljo le, če dela opravi usposobljeni izvajalec. In ne nazadnje, usposobljeni izvajalec praviloma hitreje opravi dela kot samograditelj. 

Foto: Pinterest Hiša brez kleti Moč samogradnje

Samograditelj lahko največ naredi v začetni fazi, pri izbiri lokacije, načrtovanju zasnove stavbe, pri iskanju arhitekta in izbiri izvajalcev in pri kontroli izvedbe. Izkaže se lahko pri notranji opremi, izdelavi pohištva in možici detajlov, ki iz stavbe naredijo dom. Zahtevnejša dela naj prepusti strokovnjakom.

Nikakor pa nismo proti samogradnji enostavnih objektov, ki so ob stanovanjski stavbi. To so nadstrešnice, ograje, kolesarnice, zunanja ureditev in podobno. Veliko bolje, kot da meče cement v mešalec betona in postavlja zidak na zidak. 

Še časovnica: montažna hiša, masivna ali lahka, je vseljiva v treh mesecih, zidana v šestih, če imate zanesljive izvajalce. Samogradnja? Meri se v letih, običajno deset let, rekorderji pa gradijo tudi več kot 20 let. Kakor da je samogradnja način življenja in ne reševanje stanovanjskih potreb. 

Matjaž Valenčič je neodvisni energetski svetovalec iz zavoda ZaEnSvet.