Zgoščenko newyorške indie atrakcije MGMT prejme Marjeta Česen, zgoščenko avstrijskih elektro-poperjev Bunny Lake prejme Iris Oražem, zgoščenko italijanskih DID prejme Aleš Žmavc, zgoščenko zasavskih We can't sleep at night prejme Mateja Stanislava Rot, zgoščenko ekipe Code.EP prejme Nuša Kovačič, zgoščenko ponovno združenega kolektiva Rotor pa prejme Urša Jozelj.

Majici MGMT pa prejmeta Staša Gregorčič in Sanja Šket. Čestitamo!

V nadaljevanju nekaj namigov za odgovore ...
MGMT: Newyorška indie atrakcija začenja novo evropsko turnejo na ŽZR8
Kako postane odličen bend kulten? Počasi. Ali pa ekstremno hitro. Vzpon naveze MGMT, Bena Goldvasserja in Andrewa VanWyngardna je bil izjemen tudi s pomočjo inštitucij, kot so Spin, Rolling Stone, NME, BBC in celo britanska plesna biblija Mixmag. Ja, na brooklynski tandem prisegajo tako ljubitelji kitarskih rifov kot elektronskih harmonij. Redko. Nenavadno. Izjemno. In povsem upravičeno. Lani je duet Justice pobral grammyja za remiks hita Electric Feel, letos se je akademija MGMT poklonila še z dvema nominacijama. To je izkupiček prvenca, ki je navrgel še uspešnici Time to pretend in Kids. Spomladi je izšel drugi, v alternativno ekstazijevsko-surfersko mavrico oblečeni Congratulations, s katerim MGMT osvaja tudi generacije iz let okoli 1968. V domačem jeziku: kot če bi Gvendolino oženil s Torulom, ju naredil čez noč slavna, potem pa ju iz čiste zabave posadil na snežno desko ter ju pognal po pohorski strmini. Spektakularno. Pravzaprav, ORTO!
 
BUNNY LAKE: "Mi smo bolj vojska ljubimcev in romantikov."
Člani avstrijskega elektronskega benda Bunny Lake zase pravijo, da se delajo norca iz sladkega popa in hkrati koketirajo z njim. Kar pa še ne pomeni, da so osladni. Ime so si sposodili v Premingerjevem filmu Bunny lake is missing, poganjajo jih igriva temačnost, rockerski nastop, plesna energija in igranje na čustva. Glavno vlogo imata karizmatična pevca Suzy On The Rocks in vodja skupine, Christian Fuchs, njihova zgodba pa je polna dolgih divjih noči, velikih in malih disko dram ter obilja zaodrskega razvrata. "Obiščite naš špil, pa boste videli, kako vas bomo zapeljali, začarali in osvojili," nas je pred dogodkom izzval Christian. In glede na to, da se že dva meseca ne moremo nasititi albuma Beautiful fall, res komaj čakamo na 27. november.
 
DID: Plesna muzika skozi pankersko perspektivo
Torinski post-punkerji DID so se na sceno prebili zelo hitro. Nase so prvič opozorili predlani, z malima ploščama Ask U2 in Time for shopping, katerima je lani jeseni sledil izid debitantskega albuma Kumar solarium. Čeprav sodijo med bende, ki se izogibajo industrijskim klišejem in se tudi zvočno približujejo indie sceni, se le-tej v svojih besedilih pogosto posmehujejo in ostajajo v njenem senčnem delu, skriti pred pogledi velikih založb. Navdih črpajo v newyorškem postpunku in novem valu, ker kar pol benda sestavljajo didžeji, pa je njihov zvok temu primerno plesen ter poln afriških ritmov in tradicionalnih tolkal. Z drugimi besedami: DID je plesen bend, ki glasbo ustvarja in izvaja na pankovskih inštrumentih. Doma so že uveljavljeno ime, za njimi je kup uspešnih nastopov po evropskih klubih in festivalih, v Mariboru pa se bodo predstavili tudi širšemu slovenskemu občinstvu.
 
WE CAN'T SLEEP AT NIGHT: "Ko si enkrat v črni kroniki, je vsak nadaljnji dan dar z neba!"
V petih letih so nanizali preko sto koncertov, posneli dva albuma, pustili dober vtis na Klubskem maratonu Radia Študent, spomladi so opravili zavidanja vredno turnejo v JAR, zelo radi pa nastopajo tudi po Balkanu. "Zaradi dotrajanosti smo zamenjali že osem kompletov novoletnih lučk, ki jih uporabljamo za čaranje nam zaželenega odrskega vzdušja, posneli nekaj domačih videov ter spoznali veliko glasbenih navdušencev. Smo bend, ki se izvrstno počuti na koncertih: radi jih obiskujemo, še rajši smo sami na odru. Nekoč je mali digitalni škrat umestil recenzijo naše plošče na teletekstu nacionalne TV v črno kroniko, kar je ena izmed nam ljubših slučajnosti v zgodovini benda. Potem ko si enkrat v črni kroniki, je vsak nadaljnji dan dar z neba," se z veliko mero samoironije predstavi zasavski bend We can't sleep at night, ki bo na Žuru z razlogom predstavil tudi skladbe s prihajajočega tretjega albuma.
 
ROTOR: All stars skupina nekaterih ključnih producentov domače alter scene.
Kolektiv Rotor so leta 1998 zagnali nekateri od pionirjev slovenske plesne elektronike. "All stars" zasedbo ključnih producentov domače alter scene sestavljajo Iztok Turk (Videosex, Laibach, Umek, Magnifico, Klemen Klemen), Mario Marolt (Miladojka Youneed, Urban Dance Institution, Chilli Space), Runjoe (Elevators, Fake Orhestra), Jani Hace (Siddharta, Elevators) ter didžeja Bizzy in Dojaja (Consumer Recreation, Astrodisco). Njihova glasba temelji na ritmičnem housu, začinjenem z novodobnim discom, hipnotičnim berlinskim minimalizmom in živimi inštrumenti, blizu pa sta jim tudi funk in džez. Rotor je živ dokaz, da se da elektronsko glasbo igrati tudi v živo. To potrjuje njihovo dolgoletno nastopanje v domačih in tujih plesnih arenah (ki je za seboj potegnilo tudi predvajanje videospotov na kanalih, kot je nemška Viva TV), a so špile zaradi drugih obveznosti v zadnjih letih opustili. Ekipa, ki je nastopila tudi na prvem Žuru z razlogom, se bo po daljšem kreativnem premoru, ki ga je lani prekinila le za ogrevanje koncerta skupine Royksopp v Križankah, spet zbrala za osmo izdajo te dobrodelne serije, kjer bo predstavila tudi kaj svežega.
 
Code.EP
Code.EP je mreža inovativnih skupin in ustvarjalnih posameznikov s sedežem v Ljubljani. Kot vsestranska skupina DJ-ev, VJ-ev in digitalnih ustvarjalcev aktivno sodelujejo pri razvoju sodobne klubske kulture v Ljubljani, predstavljajo alternativne stile in ustvarjajo prostor za vznemirljivo novo glasbo ter avdiovizualne dogodke v Ljubljani in drugod od poznih 90. let.
Borka vrti glasbo že več kot 10 let. Začel je z breaki, zdaj pa je vse skupaj nekoliko bolj hektično. Nekateri to imenujejo freestyle, on pravi, da je to zmes starega in novega funka, soula, hiphopa, beatov, breakov in še več. Njegova ekipa se imenuje Code.EP in pred nekaj leti so skupaj z Baktojem in Woo-D-jem začeli organizirati funk večere Good Foot, njihov najbolj znan projekt pa so Tetkine radosti, kolaž stare jugoslovanske glasbe (predvsem iz 60-ih in 70-ih) – od beata in funk rocka do jazza in šlagerjev.