Raziskava, objavljena v reviji American Naturalist, je povezala stopnjo rasti sesalcev v maternici z zgradbo posteljice in načinom, kako ta povezuje mater in otroka. To bi lahko pojasnilo spremembe v nosečniški dobi, menijo raziskovalci.

Posteljica igra temeljno vlogo pri razmnoževanju sesalcev. Hranljive snovi in kisik dovaja prek matere do zarodka, odnaša pa odpadne snovi iz zarodka. Sama zgradba posteljice pa se pri različnih vrstah zelo spreminja. Nova raziskava tako kaže, da prav te spremembe vplivajo na dolžino nosečnosti oziroma brejosti.

Kompleksnejša posteljica, krajša nosečnost
Raziskovalci so vzeli pod drobnogled 109 različnih vrst sesalcev. Bolj ko je bila posteljica kompleksna in zgubana, krajše je bilo obdobje nosečnosti oziroma brejosti. Kompleksnejše posteljice lahko prinesejo več hranilnih snovi do zarodka, kar pospešuje rast, obdobje nosečnosti pa se tako zmanjša.

Ena od takšnih posteljic je prav pri miših. Te so namreč breje tri tedne, medtem ko so na primer psice breje dva meseca, leopardi pa tri mesece.

Posteljica pri človeku manj kompleksna
Človek in drugi primati imajo preprostejšo posteljico, pri kateri se v zarodek prenaša manj hranilnih snovi. Njegova rast je tako počasnejša, nosečnost pa daljša.

Vodja raziskave Isabella Capellini z univerze Durham pri tem še dodaja, da ima posteljica pri ljudeh zelo omejeno povezavo med tkivom matere in zarodka. Pri določenih živalskih vrstah pa posteljica oblikuje zapletenejšo medsebojno povezavo in s tem večjo površino, prek katere se prenašajo hranilne snovi.