Sanader je leta 1982 na univerzi v Innsbrucku diplomiral iz primerjalne književnosti in romanistike. Po diplomi se je vrnil domov, kjer je pet let urednikoval v raznih medijskih hišah. Nove izzive je nato ponovno poiskal v Avstriji, kjer je ustanovil dve uspešni podjetji. Še naprej je sodeloval s hrvaškimi mediji, prek katerih je konec osemdesetih let vzpostavil prvi stik s Franjom Tuđmanom. Leta 1990 je v Avstriji ustanovil podružnico HDZ-ja.
Med vojno vrnitev domov
V času vojne na Balkanu se je vrnil domov. Kot direktor splitskega Hrvaškega narodnega gledališča, se je uveljavil na samem vrhu hrvaške smetane. Od tu so se mu na stežaj odprla vrata v politiko.
Leta 1992 je kot minister za znanost in tehnologijo s polnim zamahom zaplaval v politične vode. Štiri leta kasneje je postal namestnik zunanjega ministra in na položaju ostal do leta 2000. Sredi 90 let je bil slabo leto šef urada predsednika Tuđmana, v javnosti pa je užival velik ugled.
Obračun z Glavašem
Po porazu HDZ-ja na volitvah in Tuđmanovi smrti se je leta 2000 vrnil v poslanske klopi, istega leta pa je bil prvič izbran za predsednika stranke. Sanaderjevo moč je še najbolj občutil Branimir Glavaš, ki je moral zaradi nestrinjanja s predsednikom stranke izstopiti iz HDZ-ja, kasneje pa je bil kot prvi poslanec obsojen za vojne zločine na Hrvaškem.
Leta 2000 je svoj sedež v saboru zasedel kot podpredsednik odbora za zunanjo politiko. Dve leti kasneje je brez težav ohranil mesto predsednika HDZ-ja.
Dogovor z Janšo
Leta 2003 je postal premier, pri reševanju odprtih vprašanj s Slovenijo pa ni prišlo do napredka, saj je Zagreb v skladu z odločitvijo sabora oktobra 2004 kljub nasprotovanju Ljubljane in Rima razglasil zaščitno ekološko-ribolovno cono (ERC) v Jadranu.
Sanader in tedanji slovenski premier Janez Janša sta avgusta 2007 na Bledu dosegla neformalno načelno soglasje, da bo vprašanje meje na morju in spornih točk na kopenski meji reševalo Meddržavno sodišče v Haagu ob izpolnitvi določenih pogojev, vladi pa sta v ta namen ustanovili posebne komisije.
Modernizacija države in korupcija
V vladni palači in na čelu stranke je Sanader ostal vse do današnjega nepričakovanega odstopa, dve leti in pol pred iztekom mandata. Hrvaška je pod njegovim vodstvom postala članica zveze Nato, vstopanje v EU pa hromi nerešeni slovensko-hrvaški mejni spor. Med mandatom je moderniziral državo in jo odprl svetu, hkrati pa so postajale vedno glasnejše govorice o korupciji na Hrvaškem.
|
© Če bo potrjena, bo Kosorjeva postala prva ženska na čelu hrvaške vlade. |
Po Sanaderju Kosorjeva?
Jadranka Kosor, dosedanja podpredsednica hrvaške vlade in ministrica za družino, je postala najresnejša kandidatka, da stopi v velike Sanaderjeve premierske čevlje ravno na svoj 56. rojstni dan.
Iz novinarskih v politične vode
V Pakracu rojena diplomirana pravnica je bila od leta 1972 dopisnica Večernjega lista in Radia Zagreb, med letoma 1991 in 1995 pa je kot novinarka hrvaškega radia vodila oddaje za pregnance, begunce in žrtve domovinske vojne. Politično kariero je Kosorjeva, ki govori angleško in pasivno nemško in je mati sina Lovra, začela leta 1995, ko je bila izvoljena v sabor in je postala podpredsednica HDZ-ja. Tudi na parlamentarnih volitvah leta 2003 je bila v prvi volilni enoti (Zagreb) izvoljena v sabor, a je njen poslanski mandat miroval, saj je bila takrat imenovana tudi za podpredsednico devete hrvaške vlade pod vodstvom Sanaderja.
Poraz proti Mesiću
Na predsedniških volitvah leta 2005 jo je v drugem krogu porazil Stipe Mesić. Od 12. januarja 2008 je članica 10. vlade, v kateri je ponovno prevzela podpredsedniško mesto.
