Po zakonu se imajo trgovci možnost odločiti, ali bodo razprodaje sploh izvajali. Če jih ne želijo imeti, lahko med razprodajami oziroma pred njimi tudi kako drugače pospešujejo prodajo (z akcijami, ugodnostmi, popusti in podobnim), razlagajo na spletni strani Trgovinske zbornice Slovenije.

Blago mora biti označeno
Blago, ki je na razprodaji, mora biti označeno z osnovno in razprodajno ceno; osnovna mora biti prečrtana. Najvišje oglaševan odstotek razprodaje mora zajemati vsaj 25 odstotkov vseh izdelkov, vključenih v razprodajo. V trgovini ali oglasih mora biti vidna oznaka o trajanju razprodaje in naravi blaga, ki je na
razprodaji.

Menjava izdelkov ni nujna
Če je izdelku dokazana stvarna napaka, ga je po zakonu mogoče zamenjati za novega ali zanj zahtevati povračilo kupnine; če pa kupite izdelek, ki vam naslednji dan ni več všeč, je odločitev, ali vam ga bodo zamenjali, popolnoma odvisna od poslovne politike posameznega trgovca.

Navidezna razprodaja
Pomembno je, da trgovci pred uvedbo popusta ali razprodaje cen izdelkov ne dvignejo, po uvedbi popusta ali razprodaje pa znižajo; s tem bi lahko navedli višji odstotek znižanja in tako privabili več kupcev. Taka znižanja oziroma razprodaje so zgolj navidezni, in če jih opazite, jih lahko prijavite inšpekciji – najbolje se je obrniti na lokalno izpostavo Tržnega inšpektorata Republike Slovenije.

Cene ob koncu razprodaj
Po koncu razprodaj se smejo trgovci po lastni presoji odločiti, ali bodo obdržali znižane cene ali pa jih bodo zvišali na prvotno raven. V praksi jih velika večina obdrži znižane zneske, saj gre očitno za neprodajano blago, ki ga bi po rednih cenah le s težavo prodali.