Kot sta pojasnila strokovnjaka iz ZRSVN, Območna enota Kranj Sonja Rozman in Andrej Štembergar Zupan, ki tudi nadzorujeta odstranjevanje invazivk, jim letos pomaga pet študentov, ki v veliki meri pripomorejo k uspešnosti odstranjevanja. Lokaciji Jable in Blatnice spremlja zavod za varstvo narave že tretje leto zapored in tam omejuje širjenje invazivnih tujerodnih vrst.

Na območju zaledja gradu Jable, ki je del omrežja Natura 2000 in je naravna vrednota, so v preteklosti prednostno odstranjevali navadno barvilnico, zdaj pa tudi žlezavo nedotiko, ki se je razširila predvsem v letošnjem letu. Za gradom Jable je več manjših območij z invazivkami, zato je odstranjevanje potekalo več dni.

Na vprašanje, koliko invazivk so že odstranili, pa je Andrej Štembergar Zupan odgovoril, da to težko oceniti. Območje v Jablah je namreč razdeljeno na približno dvajset manjših lokacij, ki jih vsakoletno pregledujejo. Ob spremljanju ugotavljajo, da na lokacijah, kjer barvilnico redno odstranjujejo, njihova številčnost že upada, se je pa lani pojavila na nekaj novih lokacijah, verjetno zaradi presvetlitev, ki so nastale v tem času.

Območje Blatnic je začasno zavarovano kot naravi rezervat z odlokom Občine Trzin zaradi ogroženih habitatnih tipov, in sicer poplavnih gozdov in mokrotnih ekstenzivnih travnikov, ki so rastišča močvirske logarice. Te habitate ogroža širjenje invazivnih tujerodnih vrst, predvsem žlezave nedotike in kanadske zlate rozge ter od lani tudi navadne barvilnice. "Območje, kjer odstranjujemo invazivke na Blatnicah, je manjše, odstranjevanje invazivk pa poteka praviloma dva dni. Ker je učinek odstranjevanja žlezave nedotike zelo dober, območje odstranjevanja lahko širimo," sta razložila strokovnjaka iz ZRSVN.

Razširjajo se z zemljino, vodo, ...

In zakaj so se te invazivke tako močno razširile prav na tem območju? Te vrste so se razširile na različne načine. Žlezava nedotika se lahko na daljše razdalje razširja z vodo, prenosom okužene zemljine ali z okuženimi stroji (kmetijskimi, gozdarskimi, gradbenimi). Navadna barvilnica se prav tako razširja z zemljino in stroji, pomemben vektor širjenja pa so tudi ptice, ki se hranijo s plodovi, lahko na vrtovih, semena pa z iztrebki zanesejo v gozd. Presvetlitve v gozdu barvilnici zelo ustrezajo in ji dajo dodatno prednost pred domorodnimi vrstami, zato se je zelo začela širiti po žledolomih, vetrolomih in napadih lubadarja.

Odstranjujemo lahko tudi sami v svoji bližini

"Pri odstranjevanju invazivnih tujerodnih vrst tudi na ZRSVN pridobivamo izkušnje s posameznimi vrstami, osredotočamo pa se na naravovarstveno najpomembnejša območja. K odstranjevanju invazivnih vrst v svoji bližini ali v naravi pa nagovarjamo tudi širšo javnost. Menimo namreč, da nekatere invazivke že dobro pozna, dodajamo pa nove ... Pri tem tudi opozarjamo na optimalen čas za odstranjevanje, ki je pred cvetenjem rastlin, saj tako preprečimo širjenje s semeni oziroma plodovi," so navedli iz Zavoda RS za varstvo narave.

V celoti strupena za ljudi

Še nekaj podatkov o navadni barvilnici (Phytolacca americana), zelo invazivni vrsti, ki se je začela v naravi širiti po letu 2014.

Foto: Zavod RS za varstvo narave Navadna barvilnica, invazivna tujerodna vrsta

Navadna barvilnica (na fotografiji zgoraj) izvira iz Severne Amerike in je bila v Slovenijo verjetno vnesena kot okrasna rastlina. Gre za zelnato trajnico, ki vsako zimo odmre do korenin, spomladi pa odženejo mladi poganjki iz koreninskega vratu. Invazivnost te vrste se kaže v različnih rastiščih, ki jih naseljuje (ekstenzivne travniške površine, zaraščajoča območja, presvetljena območja gozdov). Pogosto se intenzivno širi na gozdnih posekah, kjer otežuje pomlajevanje gozdov.

V Evropi navadna barvilnica nima naravnih sovražnikov, ob tem pa so semena kaljiva do 40 let, kar še dodatno otežuje obvladovanje širjenja. Plodove najpogosteje raznašajo ptice, zato je še toliko bolj pomembno, da rastline odstranimo še preden te dozorijo. Omeniti velja tudi, da je navadna barvilnica za ljudi v celoti strupena, najbolj strupene pa so korenine, opozarjajo iz Zavoda RS za varstvo narave.