Na poti do znaka Slovenia Green, ki bo predvidoma trajala do konca letošnjega leta, bodo člani zelene ekipe zbirali podatke o trajnostnem razvoju občine, izvedli ankete in ozaveščali javnost o pomenu trajnostnega razvoja, v okviru katerega turizem predstavlja pomemben povezovalni element.

Dokumenta Zelena politika in Etični kodeks v turizmu so danes podpisali vsi predstavniki občinskih in državnih zavodov, ki delajo na območju Mestne občine Kranj, in se s tem, kot je dejal župan Matjaž Rakovec, tudi sopodpisnik, zavezali k trajnostnemu razvoju in zeleni miselnosti.

Kranj je kulturna, aktivna, zelena in zdrava prestolnica slovenskih Alp. Vse imamo na dlani – pitno vodo, čist zrak, pristen stik z naravo, zeleno naravo, ki osvežuje naše mesto, bogate kulturne vsebine ter lepo zgodovinsko mestno jedro. Vse te vznesene besede so zapisane v shemi trajnostnega turizma.

Ekonomski kazalnik ni vse

Pred slavnostnim podpisovanjem pa je v občinski sejni dvorani potekal posvet o spodbujanju turističnih ponudnikov za razvoj trajnostnih modelov. Barbara Zmrzlikar iz Slovenske turistične organizacije (STO) je opozorila, da je turizem zaradi covida-19 utrpel velik upad gostov, ocena je, da bo v Sloveniji v primerjavi z lanskim letom samo pri prenočitvah nateklo za 6,7 milijona evrov manj. Pri načrtu okrevanja je zato pomembno, kako razvijamo zeleno zgodbo in se ne zanašamo le na ekonomski kazalnik, je poudarila predstavnica STO.

O tem, zakaj naj bi si ponudniki turističnih storitev sploh prizadevali za pridobitev primarnih znakov oziroma certifikatov (v Sloveniji jih ima največ, to je 17 ponudnikov nastanitev, t. i. Zeleni ključ oziroma Green Key, med njimi tudi kot prvi v Kranju hotel Actum), je spregovorila Tina Hedi Zakonjšek iz zavoda GoodPlace, Tovarna trajnostnega razvoja. Po pridobitvi kateregakoli certifikata se poslovanje izboljša, tako med zaposlenimi kot gosti se dvigne zavest o ekologiji in trajnosti, je razložila strokovnjakinja.

Voda iz pipe

O odgovorni rabi vode, odgovornem ravnanju z odplakami in s trdimi odpadki je spregovoril direktor Komunale Kranj Tomaž Berčon. Navzoče je šokiral s podatkom, da ima med sedmimi občinami, kjer je upravljalec več kot 700-kilometrov vodovodov njihovo komunalno podjetje, najslabše izvire pitne vode občina Jezersko.

»Samoumevno je, da so koncepti trajnosti in okoljske ozaveščenosti vgrajeni v naše delovanje, a vedno ni tako, zato se veselimo pobude, da destinacija Kranj stopa po poti bolj trajnostnih konceptov razvoja ne le v turizmu, ampak tudi kot lokalna skupnost. Spodbujamo in bomo tudi v prihodnje spodbujali pitje vode iz pipe, na prireditvah skupaj z občino načrtujemo nameščanje t. i. mobilnih pitnikov, vse s ciljem, da zmanjšamo porabo plastenk,« je dejal direktor Tomaž Berčon. Kot eno večjih težav je v nadaljevanju izpostavil neodgovorno ravnanje z odpadnim oljem: namesto, da bi ga občani zbirali in oddali v zbirnih centrih, ga 90 odstotkov preprosto zlijejo v straniščne školjke. To seveda posledično obremenjuje kanalizacijski sistem in zmanjšuje učinkovito čiščenje na čistilni napravi.

Glede odpadkov je direktor napovedal, da bo Komunala Kranj v sodelovanju z Ekologi brez meja pripravila program za vstop v mrežo brez odpadkov. Najboljši je tisti odpadek, ki ga ni, je poudaril in v nadaljevanju med drugim omenil tudi povečevanje stroškov zaradi blata, ki ostane na čistilni napravi v Zarici. Dehidrirano blato po novem vozijo v Avstrijo, saj so nedavno sklenili enoletno pogodbo s podjetjem Saubermacher v višini 765.650 evrov, ki bo odpeljalo 3200 ton tega blata za dobrih 200 evrov za tono blata.

Pet brvi čez Savo in Kokro

O trajnostni mobilnosti v Mestni občini Kranj pa je spregovoril vodja sektorja za razvoj in pametno skupnost Tomaž Lanišek. Kranj ima 50 kilometrov kolesarskih poti, še 25 kilometrov jih je v izdelavi. Večino denarja zanje bi radi pridobili iz EU, je navedel Lanišek in omenil povezovanje s sosednjima občinama Naklo in Preddvor in gradnjo petih brvi čez reki Savo in Kokro. Občina se je zavezala za nov način razmišljanja, kar nedvomno je projekt pametno mesto. V Kranju pa nameravajo v prihodnje več pozornosti čistejšemu zraku, zato med drugim načrtujejo električne polnilnice. Ker bi radi, da se pripelje v središče čim manj osebnih vozil, bodo uredili parkirišče P + R (parkiraj in se pelji z avtobusom) na Zlatem polju. Zanemarjeno območje med avtobusno postajo in porodnišnico pa bi radi spremenili v mestni park in ga poimenovali po dr. Janezu Bleiweisu.

Znanstvenica potrkala na vest

Posebno začimbo posvetu je dala dr. Lučka Kajfež Bogataj, častna občanka MO Kranj, ki je svoje predavanje izvedla na daljavo. Potrkala je na vest vseh: da kupujemo nepotrebne stvari, da bivamo prerazkošno, mečemo proč hrano in pojemo preveč mesa. In še da smo pod vtisom materialnega in kot uspešnost ocenjujemo po tem, kakšen avto kdo vozi, kakšno ima hišo in kako daleč je odpotoval na počitnice…

O izbirah, ki so nam na voljo, je klimatologinja, redna profesorica na Biotehniški fakulteti v Ljubljani in članica medvladnega foruma za podnebne spremembe v Švici dejala, da bi morali fosilna goriva nujno opustiti do konca stoletja. Okrcala je dvoličnost politikov pri uresničevanju okoljskih zavez, zato so mladi, kot je dejala, upravičeno jezni. Ob problematiki zaradi covida-19 je med drugim omenila Evropski zeleni dogovor in projekte, ki jih bo podprla Evropska investicijska banka. »Gre za sveženj v vrednosti 1800 milijard evrov in živimo v času, ko bo denar očitno zagotovljen, kar je zelo pomembno za zeleno okrevanje,« je navedla.

K zelenemu turizmu pristopili s figo v žepu

Glede turizma je dr. Lučka Kajfež Bogataj povedala, da ta prispeva k vzrokom podnebnih sprememb in še, na osuplost nekaterih v dvorani, da je Slovenija pristopila k zelenemu turizmu s figo v žepu. »Imamo zelene doline, lepe gore,… a vse to nam je bilo dano,« in opozorila na manjko raziskav oziroma ocen in tudi konkretnih ukrepov glede na ogromne porabe energije in vode v hotelih. A kot je dejala predstavnica Zavoda za turizem in kulturo Kranj Kristina Sever, so te besedne klofute, ki jih je znanstvenica sporočila Kranjčanom in drugim, v resnici priložnost za ponovni razmislek o vsem, tudi o naši sebičnosti.

Župan Matjaž Rakovec je nato kar na daljavo dr. Lučki Kajfež Bogataj, ki jo je imenoval za ambasadorko zelenega okolja, podelil plaketo oziroma zahvalo. Po čestitkah je znanstvenica obljubila, da bo domači občini v prihodnje pomagala sooblikovati načrte trajnostnega razvoja.