Naj navedemo samo nekaj primerov na Gorenjskem v tem tednu: v nedeljo, 1. januarja, malo čez 3. uro zjutraj so policisti začasno zasegli avto voznici, ki je na območju Kranja vozila brez vozniškega dovoljenja in pod vplivom alkohola (0,80 mg/l). Sledi ji prekrškovni postopek za vožnjo pod vplivom alkohola. Zaradi vožnje brez vozniškega dovoljenja bo z obdolžilnim predlogom predlagana pristojnemu okrajnemu sodišču.
Drugega januarja ob 23.20 se je identično zgodilo na območju Škofje Loke: policisti so ustavili voznika osebnega avtomobila, ki je vozil brez vozniškega dovoljenja in pod vplivom alkohola (0,74 mg/l). Avtomobil so mu začasno zasegli. Sledi mu prekrškovni postopek za vožnjo pod vplivom alkohola. Zaradi vožnje brez vozniškega dovoljenja bo
z obdolžilnim predlogom predlagan pristojnemu okrajnemu sodišču.
Najnovejši primer je včerajšnji: okoli 12. ure je na območju Kranja voznik osebnega avtomobila zaradi prekratke varnostne razdalje trčil v osebni avtomobil voznika, ki je vozil pred njim. V nesreči sta se lažje poškodovala voznik, ki je povzročil nesrečo, in njegov sopotnik. Povzročitelj je, kot so danes sporočili s Policijske uprave Kranj, vozil osebni avtomobil brez veljavnega vozniškega dovoljenja za to kategorijo, saj za podaljšanje le -tega pri upravnem organu ni predložil veljavnega zdravniškega spričevala. Avtomobil so mu zato zasegli. Za povzročitev prometne nesreče policisti vodijo prekrškovni postopek. Zaradi vožnje brez veljavnega vozniškega dovoljenja je bil z obdolžilnim predlogom predlagan pristojnemu okrajnemu sodišču.
Na Zgornjem Brniku so policisti včeraj, 3. januarja, ustavili tudi državljana Avstrije, ki je vozil tovorno vozilo brez vozniškega dovoljenja za to kategorijo. Tovornjaka mu sicer niso zasegli, voznik je pa je bil z obdolžilnim predlogom takoj priveden v postopek k sodniku okrajnega sodišča.
Statistika, statistika
V letu 2022 so policisti na Gorenjskem zasegli 225 motornih vozil: 10 v prometnih nesrečah in 215 v cestno prometnih prekrških. V letu 2021 so jih zasegli 209, od teh 14 v prometnih nesrečah in 193 v cestno prometnih prekrških.
Iz omenjene statistike se vidi, da so lani policisti med ustavljenimi vozniki bodisi med kontrolo bodisi v poostrenih nadzorih odkrili precej več takih, ki niso izpolnjevali pogojev za vožnjo. "S tako obliko dela želimo zagotoviti, da bi se vsak voznik zavedal, da ga bodo policisti ustavili in kontrolirali, če bo kršil prometna pravila. S tem bi bilo zagotovo tudi manj kršitev prometnih predpisov in zagotovljena večja varnost vseh udeležencev," je za Žurnal24 navedel Roland Brajič, predstavnik za stike z javnostmi na Policijski upravi Kranj, ki smo ga zaprosili za več pojasnil glede zasegov vozil.
Če ni vozniškega dovoljenja ...
Pooblastilo za zaseg motornega vozila ima policija v 23. členu Zakona o pravilih cestnega prometa (ZPrCP), najpogostejši vzrok za zaseg motornega vozila pa je vožnja brez veljavnega vozniškega dovoljenja. To pomeni bodisi da voznik nima opravljenega vozniškega izpita za določeno kategorijo motornega vozila, ki ga je vozil ob postopku s policisti, bodisi da voznik vozi v času, ko se mu izvršuje sankcija prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, ki jo izreče sodišče. Prav tako se vozilo odvzame tistemu vozniku, če ni podaljšal vozniškega dovoljenja: veljavnost je potekla, ker voznik ni predložil veljavnega zdravniškega spričevala.
Če pa smo vozniško le pozabili doma oziroma ga med postopkom s policisti nimamo pri sebi, gre le za prekršek po 16. členu ZPrCP. Kot je pojasnil Roland Brajič, je v tem členu je določeno, da mora voznik imeti pri sebi listino, s katero dokaže, da sme voziti vozilo v cestnem prometu, veljavno prometno dovoljenje … . Voznik bo v tem primeru moral plačati le globo v višini 40 evrov.
Ker je bilo v lanskem letu nemalo težav ob podaljševanju številnih dokumentov na upravnih enotah, nas je zanimalo še, kaj se zgodi, če voznik nima veljavnega dokumenta. "Voznik mora skrbeti, da ima listine vedno veljavne. Če je vozniško dovoljenje pozabil podaljšati in za to ni bil razlog, da bi moral predložiti veljavno zdravniško spričevalo, ali veljavno potrdilo o dodatnem usposabljanju voznika začetnika, se vozniku izreče samo globa, ki znaša 40 evrov, in je predpisana v šestem odstavku 56. člena Zakona o voznikih (ZVoz-1)," je razložil sogovornik.
Avto pa lahko policija zaseže tudi tistemu vozniku, ki je bil že v preteklosti kaznovan s prepovedjo vožnje zaradi alkoholiziranosti in mu ob vnovični obravnavi še ni pretekla kazen. "Vozniku se lahko izvršuje kazen oziroma sankcija prepovedi vožnje motornega vozila ali sankcija prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, ki jih izreče pristojno okrajno sodišče, tudi zaradi pretekle kaznovanosti zaradi vožnje pod vplivom alkohola (več kot 0,52 mg/l). Za takšen prekršek je določena stranska sankcija 18 kazenskih točk. Do takega ukrepa sodišča lahko privede tudi seštevek več kot 18 kazenskih točk v zadnjih dveh letih (pri vozniku začetniku več kot 7 kazenskih točk). Teh pogojev je sicer še več, ti so le najbolj pogosti."
Avto v hrambo, registrski tablici na upravno enoto
In kaj se zgodi potem, ko policiji izročimo ključe vozila? Policija mora, kot pojasnjuje sogovornik, zaseženo motorno vozilo z obdolžilnim predlogom takoj oddati okrajnemu sodišču, ki je pristojno za postopek o prekršku. Po ugotovljenih pogojih za zaseg motornega vozila policist na kraj pokliče pogodbenika, s katerim ima policija sklenjeno pogodbo, vozilo naloži na avtovleko in odpelje v hrambo.
Registrski tablici policija ob zasegu motornega vozila pošlje upravni enoti, kjer ima lastnik stalno prebivališče ali sedež. Ob tem pa je pomembno vedeti, da policija zaseže motorno vozilo četudi ni voznikova last.
Na vprašanje, kdaj pride lahko voznik potem do svojega zaseženega avta, saj se utegnejo postopki zavleči, je Roland Brajič odgovoril, da o tem v postopku o prekršku odloča pristojno okrajno sodišče.