Policija zagotavlja, da med epidemijo covid-19 poteka obravnava nasilja v družini nemoteno, enako kot pred uveljavitvijo ukrepov in je vedno prednostne narave.
K razmišljanju, ali imamo v Sloveniji res učinkovit sistem za preprečevanja nasilja v družini, so nas spodbudili zapisi ob članku po dogodku pred dobrim mesecem. Gorenjski policisti so med obravnavo ugotovili, da je bila tedaj lažje poškodovana ženska že dlje časa žrtev nasilnega moškega. Izrekli so mu prepoved približevanja, zoper njega pa so uvedli tudi postopek zaradi suma kaznivega dejanja.
Citiramo dva od teh zapisov.  
"Tepežka in razbijanje doma ... vsi sosedje slišijo večkrat. Domači se umakne - stokrat. Končno se ogroženi odloči in pokliče 113. In kaj sledi? V posmeh vseh sosedov odpeljejo kršitelja v pridržanje, pade denarna kazen, ki jo odplačuje vsa družina, že čez 12 ur je nazaj doma ... ves znerviran. Če se to ponavlja, sledi: denarna kazen (ki spravi kršitelja + družino, če ga še spremlja, na kolena), prepoved približevanja (kam naj gre ta kršitelj). Policija pravi, naj nas ne briga - kaj res? Kako naj pride do oblačil, da lahko hodi v službo? ... Če pustimo nasilneža popolnoma samega - kaj mu še ostane. Razen, da se mu popolnoma odpelje. Kje lutajo ti nasilneži? Pa jih ne zagovarjam!!! Ker če so denarno kaznovani in se jih loči od družine - jim je treba nudit "eno posteljo" in strokovno pomoč. Ne morejo in ne smejo prosto lutat. Še manj pa, da se umika ostalo družino iz doma.
Zaradi vseh teh kazni, sramote, nemoči - večina otrplo otrdi. Ker to ni vsak dan. In nasilje ni samo mož nad ženo. Je tudi sin nad ostarelo mamo, tašča nad snaho...
Kdo bo klical, če veš, da bo padla edino denarna kazen? Kam se obrnit po pomoč, da preprečimo nasilje?"
Drugi pa se glasi:
"In Varne hiše so lapsus. Umikat mamo z otroki, šolarji nekam v ilegalo, nasilnež pa hara doma? Lepo vas prosim. V Yugi je bil nasilnež pripeljan h komandirju: "Če še 1x dvigneš roko nad ženo, ne boš več dihal." In je bil mir. Kakšni sodniki in CSD in celi fascikli litanij in leta jebarij. Danes lahko samo sanjamo, kajne?"

Več možnosti za prijavo nasilja

Na Policijsko upravo Kranj in Društvo za pomoč ženskem in otrokom Varna hiša Gorenjske smo zato zaprosili za komentarje zgornjih zapisov in razlage, kaj lahko naredi vsak izmed nas in kaj žrtev sama.
Žrtev ali priča lahko nasilje prijavi s klicem na interventno številko policije 113, poda anonimno prijavo na številko 080 1200 ali uporabi splet za e-prijavo nasilja v družini. Prijava se lahko poda tudi na državnem tožilstvu, posameznih enotah centrov za socialno delo osebno ali po telefonu. Ob nujnih situacijah izven poslovnega časa centra za socialno delo se preko policije aktivira interventna služba centra, ki pomaga žrtvi nasilja.

Pomoč in vse potrebne informacije pa lahko žrtev poišče pri nevladnih organizacijah – na Gorenjskem sta to Društvo za pomoč ženskam in otrokom Varna hiša Gorenjske in Center za informiranje in svetovanje za žrtve nasilje, ki deluje v okviru istega društva. Kontakt Varne hiše Gorenjske je 051 200 083, številka kriznega centra pa je 031 233 211. Žrtev nasilja se lahko obrne tudi na svetovalno službo v vrtcu, šoli, na osebnega zdravnika in pediatra. Povzročiteljem nasilja pa strokovno pomoč v obliki treninga socialnih veščin ponuja tudi Društvo za nenasilno komunikacijo, ki deluje na več lokacijah po Sloveniji.

Kaj je prekršek in kaj kaznivo dejanje

A potrebno je vedeti, da ni vsak prekršek v zasebnem prostoru že takoj avtomatično povezan z nasiljem v družini, razlagajo policisti. Nasilno in drzno vedenje do partnerja je samo eden od več prekrškov, ki pa kot sankcijo predvideva globo. Prekrški na javnih krajih in v zasebnih prostorih so opredeljeni v Zakonu o varstvu javnega reda in miru. Policist sme po Zakonu o prekrških odrediti, da se pridrži storilec, ki ga pod vplivom alkohola ali drugih psihoaktivnih snovi zalotijo pri prekršku, če je nevarnost, da bo še naprej delal prekrške. Pridržati se ga sme, dokler se ne strezni oziroma ni sposoben obvladovati svojega ravnanja, vendar največ 12 ur.
Policisti vedno, ko je prijava bodisi oškodovanca bodisi priče povezana z nasiljem  v družini, v postopku najprej preverjajo razloge za sum storitve kaznivega dejanja nasilje v družini.

Nasilje je lahko psihično, fizično, spolno, ekonomsko ali pa gre za zanemarjanje.

Da lahko govorimo o kaznivem dejanju, morajo biti izpolnjeni trije pogoji: da je dejanje storjeno v družinski skupnosti, da je nasilje kontinuirano izvrševano dalj časa in še da je žrtev v podrejenem položaju. Če ni vsaj dveh približno časovno opredeljenih dejanj, ki imajo zgoraj opisane elemente, se dejanje lahko opredeli kot drugo kaznivo dejanje, na primer lahka telesna poškodba, grožnja, nasilništvo, spolno nasilje, …
Pri kaznivem  dejanju nasilje v družini gre torej za trajnejše ravnanje storilca  (ponavljajoča  ravnanja), ki poruši normalne medosebne odnose v družini tako, da določeni člani družine ostanejo brez topline doma, brez občutka varnosti, so prestrašeni, ravnanja storilca in posledično žrtve pa lahko preidejo v vzorec obnašanja  oziroma ravnanja v družini. Praviloma enkraten dogodek ne pomeni kaznivega dejanja, ampak prekršek.

Prepoved približevanja

Če je podan utemeljen sum, da je oseba storila kaznivo dejanje ali prekršek z znaki nasilja ali je bila zalotena pri takem kaznivem dejanju ali prekršku, in obstajajo razlogi za sum, da bo ogrozila življenje, osebno varnost ali svobodo žrtve, policisti odredijo proti nasilnežu ukrep prepovedi približevanja. Prepoved zajema tudi nadlegovanje po telekomunikacijskih sredstvih.

Kršitelj, ki mu je izrečena prepoved približevanja, mora kraj oziroma območje prepovedi takoj zapustiti, policistu pa izročiti ključe prebivališča, v katerem živi skupaj z oškodovancem. Ob neupoštevanju odredbe policist kršitelja odstrani s kraja. O izrečenem ukrepu policija takoj obvesti krajevno pristojni center za socialno delo (CSD), ta pa žrtev oziroma oškodovanca seznani z organizacijami, ki so mu na voljo za materialno in nematerialno pomoč in mu na njegovo željo omogoči stik s takšno
organizacijo.

Če je kraj, ki se mu kršitelj ne sme približati, tudi vzgojno-izobraževalni zavod, ki ga obiskuje oškodovani otrok ali mladoletnik, policija seznani odgovorno osebo vzgojno-izobraževalnega zavoda o trajanju prepovedi približevanja oziroma o drugih podatkih, ki so pomembni za zaščito otroka ali mladoletnika.

Če kršitelj krši prepoved približevanja določenemu kraju oziroma osebi in je zaloten na območju prepovedi približevanja, ga policija takoj odstrani s tega območja. Policija o ugotovljenih kršitvah izrečene prepovedi približevanja takoj ustno obvesti preiskovalnega sodnika, naknadno pa tudi pisno. Ob večkratnem neupoštevanju prepovedi približevanja pa lahko policija tudi privede kršitelja na sodišče in predlaga pripor.
Policisti ob tem še opozarjajo, da je policija interventna služba in da zagotavljajo trenutno varnost. Za dolgoročno razreševanje nasilja pa so pristojne druge institucije. Aktivna mora biti tudi žrtev sama, ker v nadaljevanju na podlagi Zakona o preprečevanju nasilja v družini lahko med drugim zahteva tudi prepustitev stanovanja ali prepoved približevanja v daljšem časovnem razponu.

Žrtev vztraja v odnosih zaradi različnih vzrokov

Iz Društva za pomoč ženskem in otrokom Varna hiša Gorenjske pa so nas strokovne delavke, ko smo jih enako kot policijo zaprosili za komentarje zapisa, opomnile, da je nasilje posledica dolgotrajnih družinskih vzorcev, ki se ponavljajo skozi generacije in jih je težko preseči brez ustrezne strokovne pomoči in obravnave.
"Če govorimo o nasilju zaradi spola, to je nasilje moškega nad žensko, ki je najbolj pogosto, je potrebno upoštevati dejstvo, da sta običajno obe strani, tako žrtev kot povzročitelj nasilja, del nasilnega odnosa, ki zavedno ali nezavedno v medsebojnem odnosu sodelujeta. Pri reševanju problematike družinskega nasilja je potrebno upoštevati obe strani nasilnega odnosa in obema nuditi strokovno pomoč. Žrtve niso vedno pripravljene zapustiti partnerstva, ne glede na to, da je nefunkcionalno in škodljivo. Gre za družinske odnose, v katerih ljudje živijo vse življenje, so od njih odvisni in v njih vztrajajo iz različnih vzrokov."

O tem, kaj se zgodi, ko policija presodi, da gre za nasilje, pa so iz Varne hiše Gorenjske navedli, da se povzročitelju nasilja lahko izreče ukrep prepovedi približevanja za največ 48 ur. V ukrepu je naveden čas trajanja, osebe in kraji, katerim se ne sme približevati ali vzpostavljati stik z osebami, žrtvami njegovega nasilnega vedenja. Kršitelju je omogočeno, da si, preden zapusti območje prepovedi, ob policistovi navzočnosti vzame svoje osebne dokumente, svoja finančna in plačilna sredstva, svoje osebne stvari, ki jih potrebuje za bivanje, zlasti pa obutev, oblačila ter pripomočke za osebno higieno za vsaj 10 dni bivanja zunaj kraja prepovedi približevanja. Ukrep prepovedi približevanja lahko po uradni dolžnosti preiskovalni sodnik spremeni, razveljavi ali potrdi in podaljša do 15 dni, na predlog žrtve pa do 60 dni.
Seveda se ob tem postavlja vprašanje, zakaj se morajo pred povzročiteljem umikati žrtve (pogosto tudi otroci) in ne obratno. "Nemalokrat se zgodi, da povzročitelji kršijo prepoved približevanja, zato je umik žrtve nasilja v varno okolje (krizni center, varna hiša) z vidika zagotovitve varnosti in zaščite najbolj smotrna rešitev. Nastanitev v varni hiši ali kriznem centru je prostovoljna in ženska se lahko kadarkoli vrne v svoje okolje, tudi če še vedno obstaja možnost ponovitve nasilja nad njo. Vrnitev v nasilni odnos je subjektivna odločitev in osebna odgovornost žrtve nasilja," poudarjajo strokovne sodelavke Varna hiša Gorenjske.