Gre za baročno znamenje, ki so ga meščani postavili leta 1751 v zahvalo, ker so bili obvarovani pred kugo in požari ter v priporočilo svetnikom za varstvo pred hudimi epidemijami. Podstavek v obliki oltarja in steber z jonskim kapitelom sta iz loškega konglomerata. Znamenje pa sestavljajo trije kipi: poleg svete Device Marije še sveti Anton in sveti Rok.
Kot so pojasnili iz Občine Škofja Loka, so pridobili soglasje Zavoda za varstvo kulturne dediščine in tako bo konservator-restavrator Matevž Sterle obnovil in pozlatil napise na sprednji in zadnji kamniti napisni tabli tega kulturnega spomenika lokalnega pomena. Vrednost letošnje obnove, ki se financira iz občinskega proračuna, pa je 950 evrov, je za Žurnal razložil Jernej Tavčar, pristojen za stike z javnostjo.
Napisni tabli sta namreč v precej slabem materialnem stanju, saj so se na plošči pojavljale različne mehanske poškodbe, okruški, tudi obloge in druge nečistoče. Barvna plast napisa je ohranjena le še v detajlih, zato je v okviru del poleg odstranjevanja nečistoč, domodeliranja in barvnih dopolnitev predvideno tudi zlatenje črk z zlatimi lističi.
Obnovitvena dela na spomeniku, ki bodo zagotovo precej zahtevna, bodo predvidoma nadaljevali prihodnje leto. Koliko bodo stala v celoti, pa še ni jasno, saj konservatorski načrt še izdelujejo.
O Marijinem znamenju na Mestnem trgu je v Loških razgledih pisal tudi zgodovinar in umetnostni zgodovinar dr. France Štukl. Tako so znamenje večkrat obnavljali, med drugim leta 1879, ko so ga tudi obdali z litoželezno ograjo. Kmalu po 1. svetovni vojni pa se je podrl osrednji steber z Marijinim kipom. Na ta steber naj bi bili namreč pritrdili konzolo za elektriko. Teža snega na žicah je steber prevagala. Temeljito so nato znamenje po večletnih naporih in zapletih obnovili in ga maja 1940 tudi slovesno odprli. Po letu 1988, ko so ga razglasili za spomenik lokalnega pomena, so ga po dostopnih virih obnavljali vsaj še enkrat, in sicer pred 28 leti.