Iz županovega kabineta so nam pojasnili, da se je obnova rovov začela z zamikom, to je lansko jesen, in da je zdaj v večji meri končana gradbena faza. "Nekaj opreme je tudi že kupljene – kot so projektorji, informacijske table, akvariji –, začela se bo nameščati takoj, ko bomo zaključili z obnovo. Računamo, da bo otvoritev do začetka poletja. Razlog za nastalo zamudo je zelo zahteven postopek javno-zasebnega partnerstva. Do zdaj je realizirana več kot polovica načrtovane investicije."
Z občine so v zvezi s projektom poudarili, da bo Jamski laboratorij Tular sedaj lažje nadaljeval z raziskovalnim delom v jami Tular, kjer edini tovrstni laboratorij pri nas deluje že več kot 60 let, in še, da bo ozaveščanje in izobraževanje javnosti o ogroženosti človeške ribice in virov pitne vode v prihodnje lahko potekalo v informacijskem centru v Rovih pod Kranjem, kjer bi si obiskovalci človeške ribice lahko tudi ogledali od blizu. Vsa zbrana sredstva v informacijskem centru bo Zavod Jamski laboratorij Tular vložil nazaj v raziskovanje in varstvo človeške ribice.
V Tularju je trenutno 27 človeških ribic
Gregor Aljančič, ki skupaj z ženo Magdaleno in sodelavci v jami Tular v Kranju nadaljuje delo svojega pokojnega očeta, jamskega biologa Marka Aljančiča, nam je potrdil omenjeno informacijo glede projekta.
"Ureditev bodočega info centra je zelo zahtevna že samo zato, ker poteka v starem podzemeljskem objektu, ki je zavarovan tehniški spomenik. Velika je investicija v požarno varnost, po drugi strani pa tudi ta projekt ovira občutna podražitev materiala. Precej sredstev smo prihranili z lastnim delom, tudi koordiniranje projekta opravljam kot prostovoljec, posebej pa smo hvaležni za podporo Komunale Kranj, ki bo človeški ribici pripeljala čisto vodo. Želim si, da bi prve obiskovalce sprejeli do začetka poletja," je povedal.
Glede človeških ribic v Tularju je sogovornik pojasnil, da jih tam trenutno biva 27, od teh 22 belih in pet črnih. To je mimogrede, edinstveno na svetu. In kranjski Tular je poleg podzemnega laboratorija v Moulisu v francoskih Pirenejih edini kraj, kjer se človeške ribice uspešno razmnožujejo zunaj svojega habitata.
Na vprašanje, koliko človeških ribic bodo nastanili v novi akvarij pod Pungertom, pa je sogovornik odgovoril, da se pri oskrbi živali opirajo na 60-letne izkušnje iz Tularja, da pa mora javno prikazovanje živali dovoliti Ministrstvo za okolje in prostor. Dovoljenja zaenkrat še nimajo, je pa prizadevanje za postavitev info centra podprl tudi minister Andrej Vizjak. Prav tako si želijo, da bi pri oblikovanju vsebine ozaveščanja sodelovali tudi strokovnjaki Zavoda RS za varstvo narave.
"Jamski laboratorij Tular od leta 1976 deluje brez javne finančne podpore. Z boljšo opremo in stalnimi sodelavci bi lahko več prispevali k raziskovanju in varstvu ogrožene človeške ribice Pri tem bi nam lahko pomagala tudi javnost. Z obiskom info centra, predvsem pa s svojim vsakodnevnim ravnanjem lahko vsak pomaga človeški ribici – in virom naše pitne vode," je poudaril Gregor Aljančič.
Kaj je projekt Človeška ribica v Kranju?
Projekt predvideva sodoben podzemeljski informacijski center, kjer bi obiskovalci v dveh steklenih akvarijih s prostornino po 1000 litrov lahko spoznali tudi živo zgodbo ogroženosti kraškega podzemlja – in opazovali človeške ribice. Skupaj z Mestno občino Kranj, ter Zavodom za turizem in kulturo, ki upravlja Rove pod starim Kranjem, bodo ozaveščali o ogroženosti človeške ribice in virov pitne vode. Info center bodo tvorili štirje rovi na 410 kvadratnih metrih.
Zgodba o človeški ribici bo predstavljena na osmih osvetljenih panelih, ki si jih bodo obiskovalci ogledali na krožnem obhodu info centra. Hkrati z javnim ogledom želijo izvajati tudi monitoring vpliva obiskovalcev na človeško ribico. Poleg njenega vedenja, ki bi ga spremljali z infrardečo kamero, bi beležili tudi podatke o osvetljenosti, kvaliteti vode, jakosti zvoka, itn., da bi z razvijali človeški ribici prijazno javno prikazovanje.