Župan Matjaž Rakovec je pojasnil, da je Mestna občina Kranj prejela nagrado Inštituta za korporativne varnostne študije, ICS in slovenskega Združenja korporativne varnosti za najbolj varno mestno občino v Sloveniji. Ob tem se je zahvalil direktorici Policijske uprave Kranj Meliti Močnik in načelniku Policijske postaje Kranj Matjažu Završniku za, kot je dejal, odlično sodelovanje.
Damjan Suhadolnik, pomočnik načelnika Policijske postaje Kranj, ki je na seji mestnega sveta najprej kratko predstavil poročilo za lansko leto, je komentiral, da so bili priznanja, da je Kranj najbolj varna mestna občina, najbolj veseli prav na kranjski policiji.
"Včasih so Kranju rekli Kransterdam, a temu ni tako, smo varno mesto," je povedal Damjan Suhadolnik in razložil, da so bile na celotnem območju Policijske postaje Kranj, ki zajema poleg MO Kranj tudi občine Naklo, Šenčur, Cerklje na Gorenjskem, Preddvor in Jezersko, "varnostne razmere ugodne, nad pričakovanjem oziroma skladne s pričakovanjem. Zadnja leta obravnavamo letno po okoli 1300 kaznivih dejanj, preiskanost je 50-odstotna in to je ugodno. Največ je tatvin, in sicer v trgovinah. Lani je bilo devet ropov, preiskali smo jih osem."
Glede javnega reda in miru se je Suhadolnik pohvalil, da policisti obvladujejo razmere. "Pri prometni varnosti pa se ni sledilo trendu zmanjševanja prometnih nesreč in posledic, saj se je v letu 2022 zgodilo več prometnih nesreč, več je bilo poškodovanih in tudi več mrtvih".
K razpravi se je najprej oglasila mestna svetnica Saša Kristan (SDS), ki so jo zanimale roparske tatvine in tatvine, ali so osumljenci potem tudi kaznovani, želela je tudi pojasnila, kaj se dogaja v Kranju glede prepovedane droge, opozorila je še na razmere na Savskem otoku. "Zadnjič mi je trgovka povedala, da se tam zadržuje narkoman in da se tam doli tepejo, povzročajo škodo na avtih. Veliko se zadržujejo v eni od trgovin. So zelo moteči, prvič so, mogoče se bo grdo slišalo, umazani, hodijo na stranišče in jih tudi po deset minut ni iz wc-ja, pridejo vsi čudni ven. Ali se naredi kdaj kakšna kontrola?" je vprašala pomočnika načelnika PP Kranj.
Suhadolnik ji je zagotovil, da je Kranj varno mesto. "Lani smo imeli devet ropov in roparskih tatvin, ki so jih izvedle zanimive operativne osebe oziroma po domače rečeno narkomani. Gre za tatvine denarnic na ulicah Kranja in vse so bile preiskane. V trgovinah izvajajo tatvine združbe deklet in fantov, od teh je 80 odstotkov preiskanih. Epilog na tožilstvu in sodišču pa je, lahko rečem, klavrn, mi jih obravnavamo in podamo kazenske ovadbe.
Kar pa se tiče klošarjev: vse jih imamo na seznamu. Tako tiste z avtobusne postaje kot tudi tiste, ki se zadržujejo na Savskem otoku. Jih spremljamo. Spoditi pa jih ne moremo. Lahko gredo na tretjo ali pa četrto ulico, vedno bodo nekje ..."
Glede nadzora je policist v nadaljevanju razložil, da tudi kriminalisti v civilu dnevno pregledujejo razmere na Savskem otoku. Vlomov v hiše in večjih tatvin pa je bilo lani polovica manj kot leta 2021. V zadnjem obdobju pa policija na območju Kranja preiskuje več združb, ki izvršujejo drzne tatvine.
Na dodatno vprašanje Saše Kristan glede grafitov, je Suhadolnik odgovoril, da gre za prekrške, vandalizem in ne kazniva dejanja ... Pri tem se je v dialog med mestno svetnico in policistom vključil še župan in svetoval, naj se raje dobita na kavi, tako da bo "Saša izvedela vse podrobnosti kranjske kriminalne združbe."
Mestni svetnik Rok Igličar (Gibanje Svoboda) je v nadaljevanju razprave opozoril na "obupne prometne razmere" v prometnih konicah, zato ga je zanimalo, ali bi bilo možno, da na najbolj obremenjenih križiščih promet usmerjajo prometni policisti, kajti semaforji ne uspejo zagotoviti ustrezne pretočnosti prometa.
Suhadolnik na vprašanje ni odgovoril, saj, kot je razložil, je "pomočnik za kriminal," in Igličarju svetoval, da predlog posreduje načelniku na PP Kranj po elektronski pošti.
Zaradi hrupa ob igrišču pri OŠ Simona Jenka se je pritožila mestna svetnica Andreja Valič Zver (SDS). Razmere so se po njenem v zadnjem obdobju sicer izboljšale, "a še vedno neznosno kričanje po 20. uri, čeprav je vstop na igrišče prepovedan, in ob nedeljah popoldne so tam neprijavljene lige in otroci ne morejo na igrišče, ker so tam odrasli. Prosim, če se lahko temu posvetimo. Cesta Kokrškega odreda, tam je omejitev 40 na uro, policija je napovedala meritve hitrosti in zato prosim, da se to izvede. Razmere so katastrofalne in samo vprašanje je, kdaj bodo koga zbili," je dejala.
Nad slabimi prometnimi razmerami v Kranju, ki da so morda slabše predvsem zaradi zaprtega mostu na Ljubljanski cesti, in veliko nestrpnih voznikov, ki vozijo mimo vseh predpisov, a se jim nič ne zgodi, je potožila mestna svetnica Irena Dolenc (NSi). Opozorila je, da je vožnja proti Qlandii postala izredno naporna, saj vozniki brez nakazovanja smeri preskakujejo pasove. Odkar obnavljajo most in je tu obvoz do središča Kranja, so razmere neznosne in tu bi moralo biti več policistov, je prepričana.
Za večjo navzočnost policistov ali mestnih redarjev okoli šol v času, ko se šolarji vračajo od pouka proti domu, pa se je zavzel mestni svetnik Jure Bohinec (NSi). "Pobudo z namenom, da bi zaščitili najmlajše predvsem pred prodajalci, dilerji, sem podal že na eni od prejšnjih sej," je dejal.
Pomočnik načelnika PP Kranj mu je odgovoril, da so policisti so glede na kadrovske zmožnosti že bolj navzoči na šolah. "Je pa tako, da učitelji razredniki že hočejo, da bi vsak otrok imel svojega policista. A to ne gre. Smo pa transparentni in učinkoviti pri tem delu. Nasilje se dogaja ... Situacijo rešujemo in se hkrati zavedamo, da so to otroci, in da niso kazensko odgovorni. A v tem ni samo policija. Policija je represivni organ. Zato apeliramo na starše, otroke, učitelje, vzgojitelje. Težko je pričakovati, da bo policija naredila red. Red naredimo, a represivno."
Na te besede se je odzval mestni svetnik Zoran Stevanović (Resni.ca). Poudaril je, da je policija izredno kadrovsko podhranjena, medtem ko je krajevna pristojnost policijske postaje Kranj zelo velika ... "Pričakovati, da bodo postavljali še prometnike v križišča, je lažno upanje. Mestna občina Kranj lahko pri tem priskoči na pomoč: namesto da občinski redar hodi po Planini in inkasantsko kaznuje nepravilno parkirana vozila, bi lahko usmerjal promet v križišču. Mestna občina Kranj bi lahko pomagala policiji z redarji," je predlagal Stevanović.
Podhranjen medobčinski inšpektorat
Leta 2022 se je na območju Policijske postaje Kranj zgodilo več prometnih nesreč kot v preteklem obdobju, in sicer 826 (od tega 557 na območju Mestne občine Kranj) (719 v letu 2021), v katerih je bilo 249 poškodovanih (204 v letu 2021), sedem ljudi je umrlo (trije v letu 2021). "Da se posledice v prometnih nesrečah zmanjšujejo kljub rasti prebivalstva in večjemu številu registriranih vozil in ostalih udeležencev v cestnem prometu, je nedvomno vplivalo tudi usklajeno delovanje Policije, Medobčinskega redarstva in Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pri vseh aktivnostih usmerjenih v povečanje varnosti vseh udeležencev v cestnem prometu, tako preventivnih kakor tudi represivnih," je navedeno v oceni izvajanja Občinskega programa varnosti Mestne občine Kranj za leto 2022."
V letu 2022 je bilo v Mestni občini Kranj 58 merilnih mest za merjenje prekoračitev hitrosti z mobilnim in stacionarnim radarjem, ter samodejnim merilnikom hitrosti. Ugotovili so 6393 kršitev zaradi prekoračitve omejitve hitrosti vožnje oziroma kar 32 odstotkov manj kot v primerjavi z letom 2021. Po številu ugotovljenih kršitev izstopa merilno mesto cesta Mavčiče pri osnovni šoli, kjer je omejitev hitrosti 30 km/h v naselju in je bilo ugotovljenih 1212 prekrškov.
V Mestni občini Kranj izstopa število kršitev najvišje dovoljene hitrosti vožnje (6393) v primerjavi z mirujočim prometom (5534). Največja očitana hitrost je bila 118 km/h (izmerjena 125 km/h), pri omejitvi 50 km/h na merilnem mestu Žabnica, v neposredni bližini OŠ v dopoldanskem času.
Direktor skupne občinske uprave občin Gorenjske Sašo Govekar je ob predstavitvi ocene na seji mestnega sveta opozoril na kadrovsko podhranjenost medobčinskega inšpektorata. "Ne bi rad izpadel šovinist, a moški se na ta delovna mesta ne prijavljajo. Zdaj imamo odprt že tretji razpis. Doslej so se nam na delovno mesto za redarja prijavile le tri mlajše ženske, ki so se izobraževale na policiji, a so tam obupale ... Ko izberemo komunalnega nadzornika oziroma redarja, mora ta iti najprej trimesečno na usposabljanje, ki ga izvaja ministrstvo za notranje zadeve. Lahko se zgodi, da imamo na oddelku pol leta zaposlenega, a je brez pooblastil in opravlja lahko le tehnično-administrativna dela," je razložil in dodal, da bi radi izpeljali še tri kadrovske razpise, v pol leta pa bi lahko nato "zadihali s polnimi pljuči."
Imamo zelo pridnega podžupana Janija
V nadaljevanju je Govekar izpostavil vzorno in stalno, "on-line 24/7", kot je dejal, sodelovanje policije in medobčinskega redarstva. "Imamo pa v Kranju tudi zelo pridnega podžupana Janija (Janez Černe, op. a.), ki se z odprtimi očmi vozi in hodi po občini in stalno opozarja na podrta drevesa, kje spijo klošarji, kje je odprta streha. .. To je slabo za mene in moje ljudi, a dobro za varnost občanov. V tem kontekstu ga moram pohvaliti. V občini Cerklje na Gorenjskem je zelo aktiven župan Franc Čebulj, ki med drugim opozarja na razmere na Krvavcu in črne oziroma pol črnih gradnje. Veliko opozoril dobimo tudi iz Tržiča. Tudi ob sobotah in nedeljah dobivamo opozorila po elektronski pošti, pa tudi sms-je."
Glede plačevanja kazni je Govekar povedal, da ob prekršku 70 odstotkov ljudi prizna prekršek in plača. "Nedavna analiza, ki smo jo napravili na prošnjo župana Občine Jezersko (tam se veliko vozijo avstrijski motoristi), je celo pokazala, da je tam od leta 2021 naprej 70 avstrijskih motoristov napravilo prekrške, a jih je potem kar 68 brez ugovora plačalo kazen. Enega še nismo odkrili, eden je še v postopku.
Sicer pa imamo veliko dela z administrativnim delom. Največ težav imamo z rent-a-car vozniki iz Južne Amerike, Avstralije in Oceanije. Najdaljše plačilo kazni je prišlo mesta Denver, ameriška država Colorado. To so zanimive zgodbe..." je razložil Govekar.
Pri vseh večjih prireditvah v sedmih občinah, predvsem v športnih dvoranah, poskuša služba medobčinskega inšpektorata sodelovati z občani, ne pa kot inkasanti za polnjenje občinskih proračunov. "To prakso smo prvič uvedli, potem ko je bila humanitarna prireditev v ledeni dvorani na Zlatem polju, kjer so ljudje, ki so donirali sredstva, parkirali na pločniku in so zato dobili obvestilo redarstva. To poskušamo sanirati, še vedno poskušamo zagotoviti red in disciplino, prehodnost intervencijskih poti, poti za reševalna vozila, ranljive skupine ljudi, nosečnice, ... To prakso so župani že pohvalili. Ljubelj je zelo pozimi zelo zanimiv zaradi sankanja, parkirnih mest pa ni. Kranjska športna dvorana, športna dvorana v Šenčurju in cesta od Grada do spodnje postaje smučišča na Krvavcu je tri do štiri mesece zelo obremenjena, zato je treba veliko operativnega dela, da je pretočna," je opozoril Govekar.
Glede dela redarjev je še povedal, da ti kontrolirajo tudi, ali smo v avtu privezani z varnostnim pasom in telefoniramo. "Če vidite patruljo na koncu ulice in niste pripeti z varnostnim pasom in telefonirate med vožnjo, in to naredite v tistih 100, 200 metrih, ko ste patruljo opazili, ste prepozni. Ker ste opaženi teh 100 do 200 metrov prej. Uporabljamo podoben sistem kot policisti, tako da prerekanja o tem, da niste uporabljali telefona oziroma da ste bili med vožnjo ves čas pripeti z varnostnim pasom, ne držijo," je dejal.
Že dvakrat je morala redarja braniti policija
Kot izjemno zaskrbljujoče pa je Govekar izpostavil verbalno nasilje, ki že prehaja v fizično nasilje. "V Žabnici sta bila nedavno dva primera, ko je morala policija braniti redarja. Velikokrat morajo redarji pričati na sodiščih, kar jih dodatno vzame tudi precej časa. Retorika, ki se v zadnjem času pojavlja na kraju prekrška, pa je naslednja: Vem, kje stanuješ, vem, kje dela tvoja žena in vem, v katero šolo hodijo otroci. To so stavki, ki so kakor iz filmov iz južne Italije... Zaenkrat še držimo zgodbo nad vodo, se trudimo z normalno retoriko povezovanja in ne takega ravnanja, ki vodi v agresijo. Na dolgi rok pa se vsi sprašujemo, kam to vodi."
Župan Matjaž Rakovec je v nadaljni razpravi najprej spomnil, da so se na Cesti Staneta Žagarja odločili umakniti radar, kajti delež prekoračitev hitrosti je v letu 2022 v primerjavi z letom 2021 bil le 17-odstoten. Vse to pa je bila posledica prenovljene ceste, kamor so načrtovalci umestili šikano. Na tem mestu bi se zahvalil načrtovalcem, kajti radarja tu ne potrebujemo več, je zadovoljen župan.
Da bi kaj podobnega lahko uredili še na kakšni drugi cesti, pa je menila mestna svetnica Andreja Valič Zver (SDS) in opozorila na Likozarjevo cesto in Cesto Kokrškega odreda in v nadaljevanju predlagala, da bi morda za večjo varnost ob šolah poskrbeli upokojenci, ki bi, če ni dovolj redarjev, prej opravili ustrezno izobraževanje.
Bermudski trikotnik in še petelini
Glede hrupa na igrišču pri OŠ Simona Jenka pa je Sašo Govekar razložil, da živi že 30 let ob tem igrišču. Če koga moti, mene pravzaprav še najbolj moti mene pri teh letih. In tudi s psom pogosto hodim po Cesti Kokrškega odreda. In če ne drugega, mi gredo pokrovi, ki pojejo podnevi in ponoči, zelo na nekaj. Za to cesto bi predlagal ležeče policaje ali nečim podobnim, da bi umirili promet, kajti ta cesta je do konca šolskega pouka zelo obremenjena in je nevralgična točka tako za obiskovalce športnega parka kot za stanovalce ob njej. Kar se tiče šole, pohvale ravnateljici, se kontrolira in z varnostniki se kontrolira tudi pogosteje. Ta trikotnik je nor, bermudski pravijo, da je ..."
Župana Rakovca, ki ga je zanimalo, "kdaj lahko začne peti petelin. Moj sosed ga je nabavil, poje ob štirih ..." pa je Govekar "potolažil", da ima sam iste probleme, saj mu, kot je dejal, pod oknom poje urbani petelin in ne kmečki, kot je v županovi soseščini. "Tem urbanim petelinom tu rečejo cvergelni. Ta cvergel meni poje ves dan, tudi ob nedeljah in praznikih. Problemi so veliki, tudi s petelini," je sklenil Govekar.
Policijska postaja Kranj v številkah (leto 2022)
6 občin, 125 naselij, 453,3 km² površin
83.642 prebivalcev
64.945 vseh registriranih vozil:
48.411 osebnih avtomobilov, 5.354 tovornih vozil
2.868 traktorjev, 2.948 motornih koles, 2.708 priklopnih vozil
2.062 koles z motorjem, 594 avtobusov
1291 kaznivih dejanj, od teh polovica preiskanih.
948 kaznivih dejanj zoper premoženje, od teh 36 odstotka preiskanih
527 kaznivih dejanj tatvin
139 kaznivih dejanj velikih tatvin
88 kaznivih dejanj poškodovanja tuje stvari
758 kršitev predpisov o javnem redu
321 kršitev Zakona o varstvu javnega reda in miru
95 kršitev Zakona o proizv. in prometu s prepovedanimi drogami
32 kršitev Zakona o zaščiti živali
91 prekrškov zaradi nedostojnega vedenja (7/1 in 7/2)
49 kršitev zaradi izzivanja ali spodbujanja k pretepu (6/1 ZJRM-1)
32 tovrstnih kršitev v družinskem oz. partnerskem razmerju
28 kršitev zaradi udarca (6/2 ZJRM-1)
13 tovrstnih kršitev v družinskem oz. partnerskem razmerju
6 kršitev zaradi pretepanja (6/3 ZJRM-1)
262 obravnavanih drugih dogodkov; 51 požarov, 20 nesreč na
smučišču, 19 nenadnih smrti, 15 samomorov, 11 gorskih nesreč,
11 nesreč pri športu, 9 iskalnih akcij, 7 naravnih nesreč,
826 obravnavanih prometnih nesreč
7 umrlih v prometnih nesrečah
33 hudo telesno poškodovanih
216 lažje telesno poškodovanih
908 udeleženih voznikov osebnega avtomobila - 463 povzročiteljev
81 udeleženih voznikov tovornih vozil - 47 povzročiteljev
80 udeleženih kolesarjev - 38 povzročiteljev
26 udeleženih pešcev - 5 povzročiteljev
25 udeleženih voznikov motornega kolesa – 12 povzročiteljev
14 udeleženih voznikov skirojev – 10 povzročiteljev
12 udeleženih voznikov mopeda – 6 povzročiteljev
11 udeleženih voznikov avtobusa - 5 povzročiteljev
6 udeleženih voznikov traktorja – 5 povzročiteljev
278 (31 %) udeleženih voznikov zaradi nepravilnega premika
150 (17 %) udeleženih voznikov zaradi neprilagojene hitrosti
62 (7 %) udeleženih voznikov je bilo pod vplivoma alkohola
11.450 vseh kršitev cestno prometnih predpisov:
742 kršitev v prometnih nesrečah, 6.776 kršitev v cestnem prometu:
1.544 izdanih plačilnih nalogov
4.271 izdanih elektronskih plačilnih nalogov
893 izdanih CBE plačilnih nalogov
383 odločb v hitrem postopku
379 obdolžilnih predlogov
3927 izrečenih opozoril zaradi prekrškov
14 obvestil o prekršku zaradi nepravilnega parkiranja
28 podanih kazenskih ovadb
saj primanjkuje tako policistov kot redarjev.Naj jih pripeljejo iz lubljane,tle so za vsakim voglom,pa še v vsaki oštariji pod krinko