Mag. Igor Velov na letošnjih županskih volitvah v Kranju edini kandidira brez podpore politične stranke. Za kandidaturo je zbral več kot 500 podpisov volivk in volilvcev. Poteguje pa se tudi za šesti mandat mestnega svetnika. Z njim smo se pogovarjali na Prešernovi 2 v Kranju, kjer ima njegova Lista za razvoj Kranja najeto stanovanje.

Čeprav ste stari 45 let, ste že 20 let politik, pravkar končujete peti mandat v kranjskem mestnem svetu.

Leta 2002 sem postal mestni svetnik s svojo neodvisno in nestrankarsko listo Mladi za razvoj Kranja. Zdaj se že tretji mandat imenuje Lista za razvoj Kranja. Leta pač naredijo svoje in je treba spremeniti ime.

Za župana pa kandidirate prvič. Zakaj?

Že več mandatov sem razmišljal, na koncu pa sem vedno našel razlog, da nisem kandidiral ... Ko sem bil podžupan v letih od 2006 do 2010, je bilo narejenih veliko stvari tako v mestnem jedru kot tudi na področjih stanovanj in športa. Potem se res skoraj ni naredilo nič več. Če vemo, da je bilo v tem zadnjem štiriletnem mandatu porabljenih 250 milijonov evrov, se je seveda nekaj naredilo. A to je res zelo zelo malo v primerjavi, kaj se je naredilo v štirih letih, ko sem bil podžupan. Vse od zamisli do uresničitve je bila speljana ureditev ulic do Khislsteina, dnevni center Škrlovec, Layerjeva hiša, Vovkov vrt, ploščad na Pungertu, obnova Jelenovega klanca, knjižnica. V treh mandatih pozneje se je obnovila le stavba, v kateri je glasbena šola, medtem ko Kovačnica zame ni noben doprinos, kajti podjetniški inkubator smo že imeli v trgovski šoli in v prostorih BSC Kranj. V mestnem jedru pa samo izgubili pošto. Naj poudarim, da je v našem mandatu stanovanjski problem rešilo 170 družin, ki so dobile neprofitna stanovanja, trije župani pozneje pa so na tem stanovanjskem področju storili precej manj.

In te stvari vas jezijo oziroma vas ženejo v kandidaturo.
Da, Kranj se ne razvija, čeprav ima veliko potenciala. Toliko znanja, izkušenj in energije imam, da bom s sodelavci zbudil Kranj iz razvojnega spanca. Če gledam denimo nedavno rušenje nekdanjega samskega doma v Stražišču. Ja, saj takrat se je spraznil zaradi tega, ker smo pomagali s stanovanji. In nekdanji samski dom se ruši šele po treh mandatih... Prve stike za gradnjo stanovanj na t. i. območju Koreje smo z Republiškim stanovanjskim skladom vzpostavili. Na območju, kjer so bile nekoč Gorenjske mlekarne in srednja mlekarska šola, se je načrtovala soseska Kozolci, zdaj se ji reče soseska Iskrica. Naj opozorim, da je Mestna občina Kranj dobila od ministrstva za šolstvo omenjene zgradbe mlekarske šole, pogoj pa je bil, da investitor stanovanjske soseske v njej uredi podjetniški inkubator. A kaj je tam po toliko letih? Vse še stoji. Tudi soseska Mlaka še ni zgrajena, v Hrastjah, kjer je načrtovana industrijska cona, še do danes niso rešili ceste, čeprav se je namembnost spremenila že v mandatu 2006 do 2010. Veliko projektov stoji.

Kako bi se lotil teh projektov, ki so obtičali? Z ljudmi, ki so zdaj zaposleni v mestni upravi?
Da, v zavodih in upravi je dovolj dobrega kadra, a treba ga je znati voditi. Naj navedem primer. Preden sem prišel na Agencijo za varnost prometa, mnogi sploh niso vedeli, da obstaja. V nekaj letih pa smo z istimi resursi naredili ogromno ... Več ljudi me je nagovorilo, naj kandidiram za župana v Kranju, ker sem mlad in imam veliko energije, izobrazbo, izkušnje in dobro poznam razmere. In tudi sam pri sebi sem začutil, da je pravi čas, da kandidiram.

Ste magister znanosti na področju državnih in evropskih študij, zasledila sem, da ste vpisani tudi v doktorski študij. Kaj ste oziroma še počnete po izgubi službe na Agenciji za varnost prometa?

Že tri leta in pol sem samostojni podjetnik: ukvarjam se s svetovanjem, predavam s področja prometa na zasebnih šolah in pišem gradiva o prometni varnosti. Za trg sem gradil in tudi prodal večjo nepremičnino. Sem pa tudi državni svetnik. To ni zaposlitev, seveda, ampak funkcija in petletni mandat se izteka.  

Glede doktorskega študija naj povem, da ga zaključujem na isti fakulteti, kjer sem tudi magistriral pred desetimi leti.   
Doktorsko disertacijo moram še napisati do konca, naslov je Regionalizacija v Sloveniji in Evropi po 2. svetovni vojni.  V magistrski nalogi pa sem se ukvarjal z učinkovitostjo delovanja občin pri zagotavljanju potreb prebivalcev in to na primeru Mestne občine Kranj.

Bi se dalo še po 10 letih potegniti kakšno aktualno sporočilo iz te naloge?

Oh, zagotovo, vendar se je v teh letih tudi zelo veliko spremenilo. Ko doktoriram, bom imel naziv doktor javne uprave. Poskušam povezati teorijo in prakso.

Na katero stvar ste najbolj ponosni v svojem živjenju. Na kaj, kar ste dosegli?

Najbolj sem ponosen, da sem iz sebe v življenju nekaj naredil. Odraščal sem v pomanjkanju v družini z materjo samohranilko. Pri 14 letih sem odšel v internat v Ljubljano. Čeprav sem izhajal iz revne družine, sem pridobil izobrazbo, z ženo sva si ustvarila družino in imava šest otrok. Česarkoli sem se lotil, sem bil uspešen. Zdaj kandidiram za šesti mandat v mestnem svetu. Bil sem najmlajši podžupan, sem daleč najmlajši državni svetnik in bil sem najmlajši direktor agencije za varnost v prometu. Na katerokoli področje sem se usmeril, naj bo to politika, posel ali družina, povsod sem uspel in na to sem ponosen. Tisti, ki me pozna, mi bo priznal, da sem iz sebe nekaj naredil v življenju.

So pa tudi zamujene stvari, napake.

Zagotovo so tudi zamujene stvari in kakšne napake. Če bi se zdaj s to pametjo, ki jo imam, vrnil 20 let nazaj, bi kakšno stvar naredil verjetno tudi drugače. A ničesar ne obžalujem, ničesar nisem napravil tako narobe, da bi mi moralo biti zdaj slabo.

V kandidaturo ste se podali kjub temu da ste v sodnem postopku.

Ni mi vseeno, žalosti me, da se zelo manipulira s tem ... Zadeva, zaradi katere sem na sodišču, temelji na izjavi enega človeka, kako si on razlaga stvari. Temu človeku sem povedal, da je v Kranju boksarski klub s telovadnico, ki išče sponzorja. In čeprav nihče ni vzel in ni dobil nič,  je ta človek čez nekaj časa vse te razmere razumel tako, da sem preko svojega položaja kot direktor agencije hotel vplivati nanj. A jasno je, da nikomur ni bilo nič dano. Sam sicer že 20 let pomagam kranjskemu športu in mu bom tudi v prihodnje. Trdim, da je bilo vse, kar sem delal, storjeno na zakonit način. In postopki na sodišču so pač stekli in se bodo tudi končali. Edino, kar lahko pokažem, je potrdilo o nekaznovanosti. Moja evidenca je prazna. A ni prvič, da so me tako napadli. Že ko sem bil podžupan in sem bil na sodišču, ker so društva dobila v najem prostore. Pa se je izkazalo, da je bilo to za potrebe volitev. Prejel pa sem na desetine anonimk.

Marsikoga bi anonimke ali pa kazenske ovadbe ne le utrudile, ampak tudi ustavile. Vas očitno ne...

Kot sem dejal, ni mi vseeno. Sem samo človek in se me to dotakne. Predvsem zato, ker gre za zlonamerno manipuliranje. Imamo postopke in ti naj tečejo naprej. Potem pa bomo videli. Do takrat pa sem nedolžen. In gre samo zato, da sem pomagal kranjskemu športu in posredoval pri enem stiku, na koncu pa kljub temu ni bilo nobene denarne pomoči temu boksarskemu klubu.

Glede na to, da kot pravite, pomagate športu, s katerim športom pa se sami ukvarjate oziroma ste se ukvarjali in zdaj ni več časa?
Po duši sem nogometaš. Nogomet sem igral, bil sem nogometni sodnik in nogometni funkcionar. V NK Triglav Kranj sem bil v času, ko je bil tekmovalno najbolj uspešen, dve leti predsednik kluba. In tudi zdaj športa nisem opustil. Nogomet še vedno igram rekreativno, po obdobju covida-19 pa zelo rad kolesarim.

Z električnim kolesom?
Ne, to pa ne. Ko se grem, se grem ornk... In da, tudi zelo rad hodim v hribe, poleti z otroki, tako da naredimo dvodnevni ali tridnevni izlet.

Kje ste bili nazadnje?
Iz Bohinjske Bistrice smo se odpravili na Komno. Tam smo prespali, naslednji dan smo odšli do Triglavskih jezer in tam prespali v koči. Tretji dan smo se vrnili na planino Blato.

Ampak vaši otroci so še majhni? Kako so zmogli?
Ne, saj najmlajši otroci, to sta hčerki, ki sta stari 11 let in 5 let ter sin, ki je star tri leta, so ostali doma. Po hribih hodim le z najstarejšimi tremi sinovi, ki so stari 17, 15 in 13 let.

A neka potovalna želja vam je, kot vem, ostala neuresničena.

Zelo rad potujem. In vsako leto grem na avanturistično potovanje z nahrbtnikom bodisi sam bodisi  z družbo. To je filter, ki ga potrebujem zase enkrat na leto. Zelo rad imam Afriko, prvič sem bil leta 2005 z Zvonetom Šerugo v Namibiji in takrat sem se zastrupil s takimi potovanji. Letos sem bil na Kilimandžaru ... Da, prosti čas, čeprav ga nimam veliko, porabim za družino in šport, enkrat na leto pa se odpravim na potovanje. In enkrat, ko bom imel dovolj časa, se bom odpravil na večmesečno potovanje.
 
In žena bo vedela, kam boste šli?
Da, seveda. Z ženo imava odlične odnose in se super dopolnjujeva. Ona me celo spodbuja, naj grem, ker ve, da to potrebujem in da sem si zaslužil. Ko je doma vse v redu oziroma tako, kot mora biti, si vzamem čas zase. Vse, kar imam, sem si ustvaril sam, ni pa bilo vedno lahko in še vedno sem deležen podtikanj in zlonamernih anonimk. Ampak pod črto, Igor Velov ni nikoli bil obsojen, nikoli ni bil kaznovan in ima prazno evidenco in bi rad v življenju še kaj pametnega naredil, ne pa se oziral za tistimi, ki mečejo polena pod noge.

SREČKO BARBIČ "V politiki se še nisem preizkusil" ZORAN STEVANOVIĆ "V zadnjih tridesetih letih nismo imeli sreče z župani" MATJAŽ RAKOVEC "Ljudem je treba zaupati, jih pohvaliti, slabe odločitve pa sprejeti nase" IVO BAJEC "V svojem programu ponujam rešitev za več zdravnikov v Kranju" ALEKSANDER SVETELJ Občino bi vodil kot podjetje