Sonja Rozman, univ. dipl. biologinja, naravovarstvena svetnica iz Zavoda za varstvo narave, Območna enote Kranj, je pojasnila, da njihov zavod na Gorenjskem trenutno ni partner pri projektih na temo invazivnih tujerodnih vrst, sodelujejo pa kot zunanji izvajalec pri nekaterih aktivnostih projekta ALPTREES, ki ga vodi Razvojna agencija Sora, vsebina pa je osredotočena na tujerodna drevesa v alpskem prostoru.

In prav v četrtek, 13. maja, če bodo epidemiološke razmere seveda to dovoljevale, nameravajo v poslovni stavbi Merkurja v Naklem izvesti regijsko delavnico o tujerodnih drevesnih vrstah. Na njej bodo predstavili izsledke analize razširjenosti tujerodnih drevesnih vrst glede na specifične razmere na rastiščih v pilotnih občinah na Gorenjskem. V nadaljevanju delavnice pa bodo iskali tudi konkretne usmeritve za upravljanje s tujerodnimi drevesnimi vrstami v gozdovih in urbanem okolju, so napovedali iz Razvojne agencije Sora.

Od puljenja do prekrivanja s filcem

Zavod za varstvo narave izvaja naloge, ki so del javne službe ZRSVN. To so predvsem različne strokovne naloge, ki se nanašajo na obvladovanje invazivnih tujerodnih vrst na ravni cele države, in nekaj akcij na terenu, je razložila Sonja Rozman.
Nedavno pa je ZRSVN organiziral dve delavnici, posvečeni invazivnim tujerodnim vrstam. Na prvi je 13 upravljalcev zavarovanih območij in ZRSVN predstavilo svoje izkušnje. Sonja Rozman je povzela, se se vsi upravljavci zavarovanih območij trudijo z odstranjevanjem invazivnih tujerodnih vrst, pri čemer se srečujejo z različnimi vrstami in različno razširjenimi vrstami.

Ponekod se z invazivnimi tujerodnimi vrstami ukvarjajo že zelo dolgo in sistematično, drugje imajo manj izkušenj. Na Ljubljanskem barju na primer testirajo različne metode za odstranjevanje kanadske in orjaške zlate rozge, žlezave nedotike in velikega pajesena. Nekatere metode že kažejo prve uspehe, a bo treba za dokončne rezultate študijo nadaljevati. Pri velikem pajesenu je učinkovita metoda za odstranitev mladih dreves puljenje s pomočjo posebne naprave ekstractigator, kar so potrdili tudi v Krajinskem parku Sečoveljske soline. Tu so z rednim odstranjevanjem pred cvetenjem že iztrebili ambrozijo.

V Triglavskem narodnem parku so ugotovili, da je prekrivanje japonskega dresnika s sintetičnim filcem za nekaj let zelo učinkovita metoda na manjših površinah. Po odstranitvi filca so na ogoleli površini posejali ajdo. (Mimogrede, tudi ajda izvira iz Azije, op.a.)

Posebna težava so neobdelana kmetijska zemljišča

Med težavami, na katere so opozorili na prvi delavnici, je pomanjkanje in prepozno dotekanje finančnih sredstev. Predlagali so, da bi bilo treba invazivnim tujerodnim vrstam prilagoditi tudi kmetijsko okoljske ukrepe, pri tem pa so kot še posebej veliko težavo izpostavili neobdelana kmetijska zemljišča. V Kranjinskem parku Kolpa imajo na primer težave tudi z ograjo, ki jim preprečuje dostop do invazivnih tujerodnih vrst, in košnjo pred cvetenjem. V številnih zavarovanih območjih pa ugotavljajo, da novi osebki in nove vrste prihajajo iz okolice parkov, kjer upravljavci nimajo pristojnosti za ukrepanje.

"Upravljavce zavarovanih območij smo na tej delavnici spodbudili k sporočanju o prisotnosti invazivnih tujerodnih vrst v portal Invazivke.si, deljenju izkušenj v Tujerodnem vedežu ter vnašanju podatkov o lokacijah odstranjevanja invazivnih tujerodnih vrst v Naravovarstveni atlas, da bodo informacije zbrane na spletu in dostopne vsem, ki jih to zanima," je navedla Sonja Rozman.

Nedorečen način odlaganja zemljine ob gradbenih delih

Druga delavnica pa je bila namenjena vsem, ki se srečujejo s problematiko invazivnih tujerodnih vrst ob gradbenih delih in pri vzdrževanju zelenih površin ob infrastrukturnih objektih in cestah. Zavod RS za varstvo narave namreč pripravlja Priporočila za omejevanje širjenja invazivnih tujerodnih vrst pri izvajanju gradbenih del in vzdrževanju zelenih površin ob infrastrukturnih objektih, pri katerih brez vključitve drugih sektorjev enostavno ne gre, poudarja Sonja Rozman.

Tako je na delavnici sodelovalo okrog 60 udeležencev s področja gradnje, predvsem infrastrukturnih objektov in urejanja vodotokov ter vzdrževalcev zelenih površin v mestih, ob cestah, železnicah, pod daljnovodi in ob vodah, pa tudi upravljavcev zavarovanih območij, ministrstva za okolje in prostor ter ministrstva za infrastrukturo.

Na delavnici, ki je zaradi velikega števila udeležencev potekala v skupinah, so sodelujoči povedali, da že sami preizkušajo različne načine za preprečevanje širjenja invazivnih tujerodnih vrst pri izvajanju del, a se pri tem srečujejo s številnimi težavami. Med drugim  so izpostavili nedorečen način odlaganja zemljine, v katerih so ostanki invazivnih tujerodnih vrst. Iz ZRSVN zato napovedujejo, da bodo te prilagoditve del, ki prispevajo k omejevanju širjenja invazivk med gradnjo in ob vzdrževanju zelenih površin, vključili v nastajajoča Priporočila, še prej pa se bodo o njih posvetovali, tako da bila zares učinkovita, izvedljiva in uporabna za vse deležnike.