Gre za misel, ki jo je o razstavi slikarja Franceta Slane (1926-2022) na Loškem gradu v Škofji Loki leta 2013 zapisal mag. Marko Arnež, vodja Galerije Prešernovih nagrajencev Kranj. »France Slana je slikar odhajajočega sveta, ki s svojimi deli beleži minljivost časa in poskuša v tem večnem minevanju in spreminjanju pritrditi podobe vsakdana na platna večnosti. Kar izgineva v enem svetu, se mu neprestano poraja v drugem. Čeprav v tem svetu vse pogosteje ne vidi nobenega smisla, se mu zdi življenje prav zaradi tega vredno živeti. Slana nam s svojo vitalnostjo, ljubeznijo do življenja in s podobami svojih del neprestano pripoveduje, da je življenje lepo.«

France Slana, likovna umetnost

V zadnji izdani monografiji o Francetu Slani iz leta 2013 so v uredniškem odboru, v katerem so bili Marko Arnež, Milček Komelj in Ferdo Šerbelj, zapisali, da »se je umetnik močno uveljavil in postal pojem v šestdesetih letih 20. stoletja s temačnimi slikami propadajočih mlinov in domačij, poslej pa se je njegov opus motivno in izrazno razširil in postal bolj vitalističen, prepojen z umetnikovo življenjsko energijo in vse bolj živo neposreden, a v glavnih poudarkih v osnovi vse do danes izhaja iz njegovih mladostnih izhodišč, zazrtih v proslavljanje izginevajočih lepot«.

Ustvarjal je skoraj 70 let

Slanova umetnost je vseskozi izpoved žalosti in veselja, pesimizma in upanja. Podobe požganih vasi, opustelih mest, izpraznjenih morskih pejsažev, mlinov, kozolcev, mačk, petelinov, konjev in rib, šopkov in poslikanih skrinj nam je posredoval skozi skoraj sedemdesetletno umetniško ustvarjanje. Vse to potrjujejo tudi izbrana dela iz zasebnih zbirk na tokratni kranjski razstavi, je poudaril mag. Marko Arnež.

France Slana, likovna umetnost Začetki Slanovega ustvarjanja segajo že v obdobje druge svetovne vojne. Prvič se je predstavljal leta 1945 na Razstavi slovenskih umetnikov partizanov v Jakopičevem paviljonu, kasneje istega leta pa je imel razstavo tudi v Moderni galeriji v Zagrebu. Prvo samostojno razstavo je imel pred natanko petdesetimi leti v Mali galeriji. Če je bila za najzgodnejše obdobje značilna predvsem risba, ki je Slani ostala velika ljubezen celo življenje, se je kmalu po vojni začel ukvarjati tudi z ilustracijami za Ciciban in Pionirski list, kasneje pa je opremil tudi precej knjižnih del. Za slovensko likovno umetnost je pomemben predvsem kot akvarelist, slikar in grafik, ukvarjal pa se je tudi s poslikavo keramike in tapiserijami.

Nagrada na 2. likovnem bienalu v Aleksandriji leta 1957 za sliko Staro mesto in nagrada Prešernovega sklada leta 1964 za pretresljiv opus akvarelov porušenega Skopja (naslikal jih je leto prej, ko se je mudil v Skopju po naročilu Naših razgledov) sta le dve izmed številnih nagrad in priznanj, ki jih je umetnik prejel za svoj obsežni opus.

Razstavo v Galeriji Prešernovih nagrajencev v spomin umetniku, ki je umrl aprila letos, bo odprl Matjaž Rakovec, župan Mestne občine Kranj, 18. junija, ob 19. uri in bo na ogled vse do srede, 7. septembra 2022.

Galerija Prešernovih nagrajencev na Glavnem trgu 18 v Kranju je odprta med tednom od 10. do 18. ure, ob sobotah pa od 10. do 13. ure. Ob nedeljah, ponedeljkih in praznikih je galerija zaprta.