Razstavo so v Kranju zasnovali in pripravljali skupaj z dr. Petrom Fistrom, ki je junija lani praznoval 80 let. Z njo želijo opozoriti, da je med svojim osemletnim delovanjem na takratnem Zavodu za spomeniško varstvo Kranj med letoma 1966 in 1974, ko je bil zaposlen kot prvi arhitekt konservator, in pozneje tudi kot profesor na FAGG (današnja Fakulteta za arhitekturo) v Ljubljani bistveno vplival k razumevanju potrebe po varstvu kulturne dediščine. Dr. Fister je zaslužni profesor Univerze v Ljubljani, bil pa je tudi dekan fakultete in prorektor univerze.
"Vpliv dr. Fistra je še vedno prisoten pri našem vsakodnevnem konservatorskem delovanju. Pri pregledovanju njegovih starih načrtov, zapiskov, člankov in risb pogosto naletimo na relevantne odgovore danes zastavljenih vprašanj in strokovnih dilem," navaja vodja projekta razstave in konservatorska svetovalka mag. Maja Avguštin.
V osmih letih zaposlitve v Kranju je Fister prispeval približno 70 odstotkov vse dokumentacije takratnega zavoda za spomeniško varstvo in izrisal več kot 150 arhitekturnih načrtov. Sistematično je pristopal k izdelavi dokumentacije uličnih fasadnih nizov v mestnih in trških jedrih za potrebe izdelave barvnih študij fasad, portalov, rezljanih vratnih kril, kašč, znamenj, napajalnih korit in avtentičnih vaških ambientov.
V času njegovega delovanja so bili v našem prostoru najodmevnejši revitalizacijski načrti, saj so povezali ne samo študente, projektante in lokalno oblast, pač pa tudi prebivalce, kar je pripomoglo k nenadejanemu uspehu omenjenih načrtov. Prvega je izdelal za mestno jedro Tržič leta 1975, takoj za njim pa še za Kranj in Radovljico. Tudi na podlagi Fistrovih študij so bila gorenjska mestna jedra v osemdesetih letih 20. stoletja razglašena za kulturne spomenike.
Med Fistrove najodmevnejše in kompleksne konservatorske projekte na Gorenjskem sodita še celostna prenova Šivčeve hiše v Radovljici in gradu Kamen v Begunjah na Gorenjskem. In zanimiva je tudi opomba mag. Maje Avguštin, ko je pri pregledu Fistrovih načrtov skupaj s kolegi ugotavljala, kako se je Peter Fister enako zavzeto in poglobljeno kot z velikimi prostorskimi vprašanji ukvarjal tudi z načrtovanjem izveskov.
Revitalizacijski načrt je postal osnova za načrtovanje razvoja mesta
Fister je za Kranj izdelal revitalizacijski načrt (1977) in barvno študijo mestnih fasad (1970).
V besedilu za razstavo so tako kranjski konservatorji zapisali, da je Fistrovo spoznanje, da urbanističnih spomenikov ni mogoče reševati zgolj s konservatorsko metodo obnavljanja posameznih spomenikov, pripeljalo do načrta revitalizacije za celotno mestno jedro. Vseboval je merila za določitev varovanega območja, vrednotenje celote in detajlov urbanega tkiva. Konkretno lahko govorimo o prostorski analizi in arhitekturni analizi vsake hiše posebej. Hiše je analiziral s pomočjo topografskih kartonov. Ti so vsebovali arhitekturne izmere, analizo materialov, konstrukcij,... Načrt je postal osnova za planiranje razvoja celotnega mesta (turizem, promet, stanovanjska politika, trgovine,..) kakor tudi osnova za načrtovanje prenove vsakega objekta posebej. Največji uspeh teh načrtov pa je poželo sodelovanje z lastniki preko anketnih listov. Takrat sta bili tako lokalna kot strokovna oblast prvič seznajeni z mnenjem lastnikov objektov v mestnem jedru. Ti so bili samoiniciativno v velikih odstotkih mnenja, da naj se mestno jedro razglasi za kulturni spomenik.
Na podlagi izdelanih načrtov na Gorenjskem je nastala njegova monografija Obnova in varstvo kulturne dediščine (1979).
Kranj s toplimi barvnimi toni
V planoteki ZVKDS, Območna enota Kranj hranijo tudi Fistrovo originalno barvno študijo mestnih fasad v Kranju iz leta 1970: ta izgleda kot sestavljanka A4 listov, ki prikazujejo celoten posamezni mestni niz ulice oziroma trga.
Mag. Maja Avguštin pojasnjuje, da se je Fister barvnih študij loteval sistematično in poglobljeno. Najprej so bile s pomočjo fotogrametrije zrisane vse fasade vseh hiš v mestu. Sledilo je sondiranje (fizično razkrivanje barvnih plasti na fasadi) in pregled vsake fasade posebej. Njegov strokovni cilj je bil odkriti mestu lastno barvno podobo. Ker je mesto večkrat pogorelo, je bilo mogoče dovolj suvereno odkrivati predvsem plasti 19. in 20. stoletja. Odkril je, da so Kranj (v nasprotju s Tržičem) v preteklosti zaznamovali topli barvni toni. Fister je študijo oblikoval v pomoč tako stroki kot tudi lastnikom objektov kulturne dediščine.
Razstava še letos tudi v Ljubljani in gorenjskih občinah
Na razstavi v Kranju si bo mogoče, seveda, ko bodo muzeji in galerije spet odprti, poleg izdelanih plakatov ogledati tudi nekaj Fistrovih skicirk, načrtov, zapisov in slikarskih del. Sicer pa je razstava potujoča in bo, kot smo že omenili, v Kranju v prostorih ZVKDS na Tomšičevi 7 na ogled do konca letošnjega marca, nato se bo selila v galerijo Spomeniškovarstveni center v Ljubljani, pozneje bo gostovala po gorenjskih občinah.