Savske elektrarne Ljubljana so v prvem polletju letos v svojih treh hidroelektrarnah na reki Savi na Gorenjskem proizvedle 62 GWh, kar je le 61 odstotkov pričakovanih količin za to obdobje. Če to primerjamo z enakim obdobjem v letu 2021: takrat so proizvedle 2,3 krat več oziroma 145 GWh. Skupaj s Hidroelektrarno Vrhovo in malimi elektrarnami je bila letošnja šestmesečna proizvodnja 102 GWh, medtem ko je bila lani v istem obdobju 224 GWh.

HE Medvode le malo nad minimalno močjo

Prejšnji mesec, julija, je bila suša še hujša, zato je bila realizacija hidroelektrarn le 7,3 GWh, kar je 43 odstotkov načrtovane proizvodnje. To je več kot pol manj kot julija lani, ko je bila proizvodnja 15,4 GWh. Sava Dolinka pa ima v primerjavi z drugim porečjem Save razmeroma dober dotok, Hidroelektrarna Medvode pa zadnje dni obratuje nekoliko nad minimalno močjo. "Upamo, da dotok ne bo padel pod mejo, ki bi zahtevala ustavitev turbine," je zaskrbljen Mitja Dušak. 

Letošnjih načrtov ne bo mogoče doseči

Savske elektrarne Ljubljana so imele letos v načrtu proizvodnjo 330 GWh oziroma skupaj z malimi elektrarnami 344 GWh. Teh ciljev najverjetneje ne bo možno doseči, tudi če bo preostanek leta moker.

Glede sončnih elektrarn, teh imajo v SEL kar pet, smo izvedeli, da so v letošnjih prvih šestih mesecih proizvedle 486 MWh. "To letos predstavlja 0,4 odstotka celotne proizvodnje, medtem ko v povprečnem letu predstavlja delež sončne energije le 0,2 odstotka naše proizvodnje, "je pojasnil sogovornik.

Foto: M. Ha. sončna elektrarna na HE Mavčiče, Mavčiče

Mitja Dušak, ki je vso svojo poklicno pot posvetil hidroelektrarnam, je v nadaljevanju nanizal zanimivo statistiko.
"Nekateri postavljajo pod vprašaj upravičenost obstoječih in načrtovanih hidroelektrarn. Letos so številke res slabe, a že v preteklosti so bile suše enako hude. V zadnjih desetletjih je bilo podobno leta 1993, 2003 in 2007. V zadnjih 10 letih pa je bila v sedmih letih proizvodnja hidroelektrarn na Savi nad dolgoletnim povprečjem. Statistika zadnjih 30 let od 1992 do 2021 kaže, da je bila zadnjih 15 let (2007 do 2021) proizvodnja hidroelektrarn na Savi 10 odstotkov višja kot v predhodnem 15-letnem obdobju (1992 do 2006). Leta 2014 smo zabeležili celo rekordno proizvodnjo, polovico večjo od 35-letnega povprečja. Splošen trend v tem obdobju kaže rahlo navzgor. Govorimo seveda o elektrarnah, ki so obratovale celo obdobje," je navedel.

Dotaknil se je tudi nasprotovanja gradnji Hidroelektrarne Mokrice. "Eden od argumentov proti je tudi, da bo pokrivala le en odstotek slovenske porabe elektrike. Vendar tudi posamezni bloki še delujočih nemških nukleark pokrivajo po en odstotek nemške porabe."

Sam vidi rešitev v t. i. sezonskih akumulacijah v zgornjem toku rek. "Te koristne akumulacije bi zadrževale vodo v deževnem obdobju in bogatile pretoke v sušnem. S tem bi izboljšali razmere v sušnem času ne le v energetiki, temveč bi se izboljšali pogoji za namakanje kmetijskih površin, preskrbo z vodo, izboljšalo bi se splošno ekološko stanje rek v sušnih obdobjih ter poplavna varnost. Zajezitev, ki bi spremenila nekaj kilometrov doline, bi imela pozitivne učinke na ves preostali vodotok. Akumulacije tudi znižujejo temperaturo rek, saj se globje plasti v jezeru segrevajo manj, voda pa se izpušča ravno spodaj."

Foto: M. Ha. Trbojsko oz. Mavčiško jezero pred HE Mavčiče, reka Sava
V Sloveniji je zelo malo možnosti, da bi tak projekt uresničili, se zaveda sogovornik in pri tem omeni, da sta Avstrija in Švica dobesedno posejani z vodnimi akumulacijami tako v dolinah kot v visokogorskih grapah. Tako denimo tudi reka Drava na ta račun ohranja solidne pretoke ob dolgotrajni suši," je sklenil Mitja Dušak.