Ministrstvo za javno upravo je februarja lani objavilo javni razpis, na katerega je v roku prispelo 14 ustreznih vlog, a so v fazi, ko bi moral minister Boštjan Koritnik že podpisati sklepe o izbiri, ugotovili postopkovne nepravilnosti, zato se je minister septembra odločil razpis razveljaviti.

Kot so za STA pojasnili na ministrstvu, se je Koritnik sredi septembra preko video konference sestal s predstavniki vseh 14 prijaviteljev in vseh treh reprezentativnih združenj občin ter se opravičil za nastale razmere. Hkrati je takrat zagotovil, da na ministrstvu pripravljajo nov, preglednejši razpis.

V njem naj bi spremenili le del, ki se nanaša na postopkovna pravila, niso pa posegali v vsebino, kar bi prijaviteljem omogočilo, da bi lahko v največji meri uporabili dokumentacijo, ki je bila pripravljena za prijavo na prvotni razpis in bi imeli manj stroškov ob ponovni prijavi, so dodali.

Predlog razpisa so sredi novembra poslali v potrditev vladni službi za razvoj in kohezijsko politiko (SVRK), a so jim od tam tik pred novoletnimi prazniki odgovorili, da sredstev ne bodo odobrili in naj jih ministrstvo zagotovi iz drugih virov. Je pa medtem področje informacijske družbe z novim letom prešlo na novo vladno službo za digitalno preobrazbo, ki bo nadaljevala aktivnosti na tem področju.

SVRK: Z razveljavitvijo razpisa preprečili negospodarno porabo kohezijskega denarja

Na SVRK so za STA pojasnili, da je ministrstvo za javno upravo z razveljavitvijo razpisa preprečilo negospodarno porabo kohezijskega denarja, vendar pa nato predlog ponovnega razpisa vsebinsko ni bil spremenjen.

Kot so dodali, je bil zastavljen napačno, saj vsebine financiranja niso bile jasno opredeljene, rezultati projektov pa ne bi zagotavljali boljših storitev. Ob tem bi prihajalo do financiranja nepotrebnih rešitev in rešitev, ki že obstajajo.

"Digitalizacija je pomemben steber prihodnjega razvoja in s tem povezanega vlaganja na ravni celotne EU, zato bodo temu tudi v naslednjem finančnem obdobju namenjena znatna sredstva, a bo vsebina novih razpisov morala slediti načelom gospodarne porabe kohezijskih sredstev," pravijo na SVRK.

Sicer pa je po njihovem prepričanju na področju digitalizacije za Slovenijo prioritetna naloga zagotovitev širokopasovnega omrežja na področju celotne države, za kar so predvidena obsežna sredstva. V ta namen so že podpisane pogodbe v višini 30 milijonov evrov, še dodatnih 30 milijonov pa je za pokrivanje t.i. sivih lis zagotovljenih v načrtu za okrevanje in odpornost.

Vladna služba za digitalno preobrazbo sredstev za nov razpis nima na voljo

Iz lani ustanovljene vladne službe za digitalno preobrazbo, ki jo vodi Mark Boris Andrijanič, pa so za STA sporočili, da pri omenjenem razpisu niso imeli nobene vloge, saj je pristojnost za področje informacijske družbe in elektronskih komunikacij nanje prešla šele letos.

Sredstev za morebitno ponovitev razpisa nimajo na voljo, bodo pa takoj po prejemu dokumentacije od ministrstva za javno upravo izpeljali pogovor s SVRK o možnih vlaganjih v razvoj pametnih mest in skupnosti.

Občine presenečene nad odločitvijo, da novega razpisa ne bo

Po neuradnih informacijah je ocenjevalna komisija ob prvem razpisu ministru v podpis predlagala šest konzorcijev občin, ki bi za svoje projekte prejeli po približno milijon evrov. Na čelu teh regijskih konzorcijev so bile občine Maribor, Celje, Kranj, Slovenske Konjice, Ajdovščina in Postojna.

Ajdovski župan Tadej Beočanin je za STA povedal, da so bili o tem, da za zdaj novega razpisa ne bo, seznanjeni prejšnji teden. Kot je dodal, bi projekt, ki so ga prijavili skupaj z ostalimi, večinoma severnoprimorskimi občinami, pomenil precejšen korak v smeri digitalizacije celotnega območja. "Žal je bil razveljavljen. Verjamem, da bo vladna služba za digitalno preobrazbo uspela zagotoviti nov vir, na katerega bomo lahko prijavili projekt," je dejal Beočanin.

V Postojni so to, da naj razpisa ne bi bilo, izvedeli iz medijev, nato pa so za uradni odgovor zaprosili pristojno ministrstvo. "Zanima nas, če bo razpis ponovljen, saj se z nezaključenim javnim naročilom ponudnikom, ki so ponudbe oddali, povzročajo stroški," so pojasnili in dodali, da je njihov projekt vključeval osem občin.

Da z odločitvijo uradno niso bili seznanjeni, pač pa so jo zasledili v medijih, so zatrdili tudi na občini Slovenske Konjice, kjer so se s projektom Pametni koridorji v medregijsko povezanih občinah na razpis prijavili s še 17 občinami, pretežno iz celjske regije.

"Minister Koritnik je decembra obljubil ponovitev razpisa v začetku leta 2022, od takrat pa nismo bili o ničemer več obveščeni. Tudi to, da bi bili prejemnik sredstev, smo izvedeli iz medijev," je za STA povedala direktorica konjiške občinske uprave Breda Obrez Preskar in dodala, da so v sestavo konzorcija in priprave vložili veliko časa in truda, prav tako so v proračunu že zagotovili lastna sredstva.

Z omenjenim denarjem je ustrezne okvirje delovanja pametnega mesta in skupnosti želelo vzpostaviti tudi osem podravskih občin na čelu z Mestno občino Maribor. Kot so sporočili za STA, odločitev države obžalujejo, si pa v Mariboru sredstva za omenjeni projekt prizadevajo pridobiti iz drugih virov.

Kranjska občina je na razpis prijavila konzorcij 17 gorenjskih občin, da ponovitve razveljavljenega razpisa ne bo, pa so izvedeli od ministra Zvonka Černača med decembrskim vladnim obiskom regije. "To so tudi edine informacije, ki jih imamo v zvezi s tem," so za STA povedali na Mestni občini Kranj, ki sicer že zdaj sodi med najbolj digitalizirane občine v Sloveniji.

Kot so ob tem še dodali, je pripravljeni projekt Pametni prometni sistem Gorenjske dober in ga bodo, če država razpisa res ne bo ponovila, poskušali prijaviti na kakšnega od naslednjih.

Za številne občine v Sloveniji je bil razpis najboljša možnost za uvedbo rešitev s področja pametnih mest, saj za lasten razvoj in implementacijo nimajo ne zadostnih finančnih ne kadrovskih virov, so se za STA odzvali na celjski občini, kjer aktualni projekti s področja pametnih mest sicer tečejo naprej, saj imajo zagotovljeno financiranje iz drugih virov.

"Razveljavitev razpisa pa za nas in naše konzorcijske partnerje vseeno pomeni nezmožnost realizacije kakovostnega ter inovativnega projekta s področja turizma, oslabitev medobčinskega sodelovanja znotraj regije ter seveda nepovratno izgubo vloženega časa in denarja," so še dodali.