Župan Matjaž Rakovec je včeraj na Gorenjskem forumu, ki je potekal po spletu v organizaciji časopisa Finance, izpostavil, kako v Kranju "ustvarjamo dobre pogoje za gospodarstvo". Pri tem je omenil občinski prostorski podrobni načrt (OPPN), ki ga bo mestni svet predvidoma sprejel v januarju 2021 in s tem omogočil cono Hrastje v skupni izmeri dobrih 18 hektarov. Kot je dejal, je po teh zemljiščih veliko povpraševanja. Občina pa zemljišč v Hrastju še ni kupila, z izjemo nekaj ob obstoječi infrastrukturi.
V novem občinskem načrtu (OPN), ki pa naj bi ga sprejeli konec leta 2022, pa je za razvoj gospodarstva predvideno še dodatnih 15 hektarov zemljišč. Ta zemljišča so neposredno ob avtocesti in so zanimiva ne le za vsa slovenska, ampak tudi tuja podjetja, je včeraj poudaril župan Matjaž Rakovec in pri tem omenil, da se za ta zemljišča že zanimajo visokotehnološka podjetja.
V Kranju so prepričani, da primernih območij, ki bi jih potrebovala tako večja podjetja kot manjši podjetniki, ni, zato se jim zdi širitev cone v Hrastju nujna in zaradi lege tudi primerna za raznovrstno industrijo. Pritiska na prebivalce bližnjih vasi skorajda ni, jih pa ne smemo pozabiti, so nam še ob našem poizvedovanju, zakaj se raje ne ureja degradiranih območij, razložili z občine.

Eurocom ureja in nadgrajuje na Primskovem

In kakšne so razmere na degradiranih območjih? Ena svetlejših točk v Kranju je zagotovo 4,5 hektara veliko območje nekdanje tekstilne tovarne IBI (Industrija bombažnih izdelkov) na Primskovem. Po skoraj 90 letih obstoja pod različnimi imeni so to podjetje pred 12 leti likvidirali. Že leto pozneje, leta 2009, je ta kompleks za sedem milijonov evrov kupilo podjetje Eurocom, katerega direktor in lastnik je Drago Martinjak. V nekdanjih tovarniških prostorih so vzniknila številna podjetja in tudi lokali, ki imajo prostore v najemu. Zdaj jih je že več kot 60 s tristo zaposlenimi. V teh dneh je zlasti velika gneča na samem vhodu, saj tu deluje tudi podjetje Mimovrste, kjer je možno dvigniti naročeno blago po spletu. Le nekaj korakov stran pa gradbeni delavci hitijo z urejevanjem vhoda in obnovo poslopja, v katerem bo imel Eurocom (po selitvi s Savske ceste) v prihodnje tudi upravne prostore. Na občini so z razmerami na Primskovem zadovoljni, saj, kot pravijo, je območje Ibija uspešen projekt z različnimi vsebinami, ki se na pobudo lastnika ureja in nadgrajuje.

V Britofu edina cona z upravljavcem

Prav tako so na Mestni občini Kranj zadovoljni, da je dobilo lastnike tudi 2,4 hektara veliko območje Oljarice v Britofu. To pa je tudi edina industrijska cona v Kranju, ki ima upravljavca. Tako kot objekti se v tej coni počasi obnavlja tudi infrastruktura. V enem od objektov, nekdanji stiskalnici olja, je športna dvorana oziroma Aktivni center Plezarna, katerega ustanovitelji in direktorji so Anže in Tine Marenče ter Janez Ziherl. Janez Ziherl je med drugim tudi dolgoletni vodja občinskega urada za okolje in prostor. Na predstavitvi Plezarne pred dobrima dvema mesecema so navdušeni športniki pojasnili, da so kupili propadajoči objekt in ga s pomočjo sorodnikov in prijateljev ter tudi posojil v treh letih temeljito preuredili.
Podjetje Oljarica je bilo leta 2005 pripojeno podjetju Gea Slovenska Bistrica, in takrat so proizvodnjo v Britofu ustavili, nekaj let pa so nato uporabljali le nekatere objekte za skladiščenje. Gea je zatem objekte, nekateri so bili stari več kot 100 let, in zemljišča več let neuspešno prodajala, objekti pa so zapuščeni več kot 10 let propadali. Junija 2016 je kompleks kupilo Gradbeništvo Prestor iz Kranja, ga razparceliralo in prodalo po delih. Prej omenjena trojica je kupila nekdanjo stiskalnico.

V Planiki bo potreben inovativen pristop

Območje na Savski Loki, kjer je do začetka stečajnega postopka pred 16 leti delovala tovarna Planika, s 680 zaposlenimi ena največjih proizvajalk obutve v Evropi, ima več težav. In te niso hitro rešljive. Na Mestni občini Kranj pravijo, da bodo Planiko vključili v projekt Innovative locations. "Ugotovili smo namreč, da se lastniki sami ne bodo uspeli dogovoriti o skupni pripravi občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN). Temu je sledila odločitev, da z inovativnim pristopom skušamo priti lastnikom naproti. Projekt je še v začetni fazi," so bili zaenkrat še skopi s podatki na občini. Po dosegljivih podatkih ima 9,4 hektara veliko območje kar 64 lastnikov, ki so nepremičnine kupili v stečajnem postopku Planike, samih podjetij pa je tam še mnogo več.

Sprememembe pa se v kratkem obetajo degradiranemu območju, kjer so bile nekoč Gorenjske mlekarne. Na 2,7 hektara velikem območju bodo gradili sosesko Iskrica s 380 stanovanji. Uspešno se je rešila prodaja tega zemljišča in lastnik, egipčanski lastniki podjetja Iskraemeco, namerava v najkrajšem času začeti z gradnjo. In tudi za območje samega Iskraemeca lastniki izkazujejo interes za njegovo ureditev, so zadovoljni na občini.
Še ena velika stanovanjska soseska se obeta na 3,2 hektara velikem zemljišču oziroma območju nekdanje tovarne Inteks: investitor je Stanovanjski sklad Republike Slovenije, ki namerava v dveh fazah zgraditi skupaj 270 najemnih stanovanj.
Na kranjski železniški postaji pa so novega lastnika dobila Merkurjeva skladišča "in lahko rečemo, da je zahodni del tega območja revitaliziran," razlagajo z občine.

Aquasava naprodaj za 11,4 milijona evrov

Neurejeno pa ostaja območje nekdanjega Tekstilindusa oziroma Aquasave. Italijansko podjetje Aquasava je po stečaju Tekstilindusa 15 let proizvajalo poliestrske in bombažne tkanine, septembra 2008 se je lastnica podjetja, družina Bonazzi, odločila za likvidacijo družbe, zaradi česar je brez službe ostalo 400 zaposlenih. Po vseh teh letih se ni veliko spremenilo. Kot lastnik je še navedeno podjetje Aquasava, upravljanje z nepremičninami, tekstilna industirja in trgovina, d. o. o., Kranj, brez zaposlenih. Lastnik omenjenega podjetja je Aquafin holding s.p.a., njegov nadzornik pa je Edi Kraus, v slovenski javnosti je znan kot direktor podjetja Julon. Na občini so nam pojasnili, da lastniki Aquasave aktivno iščejo kupce za to območje, ki že ima veljavni in sprejet OPPN. Poleg tega pa da so se lastniki na občini že zanimali o pogojih gradnje, statusu in zahtevah OPPN Aquasava.
Tudi mi smo se obrnili na direktorja Edija Krausa. Po njegovem pooblastilu nam je odgovoril nepremičninski posrednik Boštjan Blatnik iz podjetja ABC Nepremičnine. Pojasnil je, da je območje naprodaj le kot celota, pričakovana prodajna cena za celotno območje, ki meri dobrih devet hektarjev, pa je 11,4 milijona evrov in še davek na dodano vrednost. Druga možnost je, da bi lastnik smiselno razdelil nepremičnino na več funkcionalno zaključenih delov in jih sočasno prodal različnim lastnikom.

Na delih parcel stojijo obstoječi objekti skupne uporabne površine 45.591 kvadratnih metrov. Obstoječi objekti so namenjeni gospodarski dejavnosti, predvsem skladiščenju polizdelkov, nekateri izmed njih, ki so v slabšem stanju, pa so nezasedeni. Območje je komunalno urejeno, tu so plin, voda, elektrika in kanalizacija. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje z oznako KR SA 2 Kranj Sava, kamor spada območje nekdanje tovarne, je bil sprejet leta 2017. Večnamensko, deloma degradirano območje med meandrom reke Save ter infrastrukturnim koridorjem železnice, je skladno z OPPN namenjeno postopnemu preoblikovanju v območje prepleta poslovno-trgovskih, oskrbnih, storitvenih, bivalnih in kulturnih ter podobnih dejavnosti. "Nedvomno gre za izjemno, enolastniško, enovito, kompleksno območje. Trenutno degradirano območje je lahko velika prednost, saj omogoča celovito novo ureditev za več nadaljnjih desetletij. Takih območij v Sloveniji ni veliko," je prepričan Blatnik. Za to območje je torej potreben resen in stabilen dolgoročni investitor. "Kranj je gospodarsko močna skupnost in potrebuje priložnost-prostor za svoj razvoj. Razvoj območja v eni ali drugi smeri - potrebuje  pozitivno podporo lokalne skupnosti," je sklenil Blatnik.