Postavitev v atriju Narodnega muzeja bo predstavila tri pomembne segmente, ki jih na materialni in simbolni ravni predstavlja zlato. To so Moč in oblast, Čast in slava ter Bogastvo in razkošje. Na ogled bodo predmeti iz matičnih zbirk Narodnega muzeja Slovenije, v razstavo pa bodo enakopravno vključeni tudi predmeti iz zbirk slovenskih muzejev, ki so se odzvali povabilu k sodelovanju. 200-letnica tako ne bo le zlati jubilej Narodnega muzeja Slovenije kot naslednika Deželnega muzeja za Kranjsko, temveč jubilej vseh slovenskih muzejev, ki hranijo dediščino slovenskega naroda in Slovencev.

Boštjan Soklič, višji kustos iz Loškega muzeja, je danes sporočil, da se bo Loški muzej Škofja Loka na jubilejni razstavi predstavil s kiparskim okrasjem zlatega oltarja sv. Ingenuina, izdelanega v 17. stoletju za cerkev sv. Lucije v Dražgošah. Oltar je v baročnem stilu in je tipičen predstavnik drugega razvojnega obdobja zlatih oltarjev pri nas.

V Narodnem muzeju bodo za potrebe prezentacije oltarnih kipov (dva škofa, svetnik, dva angela) izdelali abstraktno kuliso oltarja z ustreznimi podstavki in nišami za namestitev kipov. Pred dnevi so Loški muzej obiskali sodelavci Restavratorskega centra iz Ljubljane, ki so kipe z oltarja v kapeli Loškega gradu strokovno odstranili in jih odpeljali v Narodni muzej.

Ekipa je delo izvajala pod vodstvom magistre Nuške Dolenc Kambič, restavratorke in konservatorke Restavratorskega centra pri Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije.

Med vojno rešili oltarje pred uničenjem

V kapeli Loškega gradu so sicer štirje zlati oltarji iz cerkve sv. Lucije iz Dražgoš: sv. Lucije, oltar sv. Antona Padovanskega, oltar sv. Ane in oltar sv. Ingenuina. In vse so izdelali v 17. stoletju.

Med drugo svetovno vojne, leta 1942, so nemški vojaki požgali vas in tudi porušili cerkev. Preden pa so cerkev podminirali, je takratni tajnik Muzejskega društva Anton Kržišnik s pomočniki uspel oltarje rešiti pred uničenjem, jih razdreti in odpeljati v kapucinski samostan v Škofjo Loko. Nemci so jih zatem sicer hoteli odpeljati v Nemčijo, a k sreči do tega ni prišlo. Ko je po koncu vojne, leta 1946, Loški muzej dobil prostore za svoje nove muzejske zbirke v Puštalskem gradu, so tja preselili tudi dražgoške oltarje. Od tam so se nato leta 1959 skupaj z muzejem preselili na Loški grad, kjer imajo v grajski kapeli še danes svoje stalno mesto.