Žumer se je rodil 26. avgusta 1949 v Voklem pri Kranju. Po diplomi iz zgodovine in sociologije na ljubljanski filozofski fakulteti se je leta 1973 zaposlil v Zgodovinskem arhivu Ljubljana, kjer je vodil tudi Enoto za zunanjo ljubljansko regijo.

Leta 1986 je Žumer postal svetovalec direktorice za koordinacijo in razvoj arhivske službe v Arhivu Republike Slovenije. Od leta 1988 je bil namestnik direktorice, od leta 1993 pa do 2004 pa direktor tega arhiva. Kasneje je Žumer vodil tudi Arhivski center za strokovni razvoj pri Arhivu Republike Slovenije, pa so ob spominu nanj zapisali na spletni strani Arhivskega društva Slovenije.

Žumer si je, kot so še zapisali v društvu, v slovenski arhivistiki pridobil veliko strokovno znanje, ki ga je nesebično razdajal stanovskim kolegom, študentom arhivistike, delavcem, ki delajo z dokumentarnim gradivom pri imetnikih, uporabnikom arhivskega gradiva ter vsem, ki so želeli njegov strokovni nasvet ali mnenje.

Kot so še zapisali pri društvu, je bil Žumer tudi eden redkih strokovnjakov pri nas, ki dobro obvladajo vsa najpomembnejša področja arhivske dejavnosti. Obenem pa je veliko pripomogel tudi k popularizaciji arhivske dejavnosti v Sloveniji.

Trasiral Jakobovo pot na Gorenjskem

V javnosti je bil pokojni dr. Vladimir Žumer znan tudi kot popotnik, ki je sam ali skupaj z ženo Francesco prehodil številne romarske poti in da je na predavanjih o njih navdušil še mnoge druge.

Znano je, sta zakonca z Zgornje Bele pri Preddvoru pobudnika različice gorenjske Jakobove poti in da je dr. Žumer leta 2019 sam trasiral in z rumenimi puščicami, ki jih je pripravilo Društvo prijateljev poti sv. Jakoba, označil 46-kilometrski odsek omenjene romarske poti, ki vodi od Hraš pri Smledniku čez Sv. Jakob nad Preddvorom na Brezje. Soglasja za to so dale tudi vse občine na tej poti: Vodice, Šenčur, Preddvor, Kranj in Tržič.