Pibernik se je rodil 2. septembra 1928 v Suhadolah pri Komendi. Maturiral je na Gimnaziji Kranj leta 1949, leta 1955 pa je diplomiral iz slovenskega jezika in književnosti na ljubljanski univerzi. Kmalu po diplomi se je zaposlil kot profesor na nižji gimnaziji Dobrovo v Brdih, kjer je deloval do leta 1958, nato pa je do upokojitve leta 1990 poučeval na Gimnaziji Kranj.

Svoja dela je začel objavljati leta 1950, prvo samostojno pesniško zbirko Bregovi ulice pa je objavil desetletje kasneje. Kritika je njegovo zgodnje pesništvo ocenila za novoromantično, kasneje se je približal modernizmu. Skupno je izdal sedem pesniških zbirk, nazadnje delo Svetloba timijan (2000).

Izdal je tri avtobiografska dela Moj brat Avguštin, Začudene oči otroštva ter Drobci zamolklega časa. Iz publicistike so poznana njegova dela Med tradicijo in modernizmom, Med modernizmom in avantgardo ter Čas romana. Nastala so na podlagi Pibernikove korespondence s sodobnimi slovenskimi literarnimi ustvarjalci, prvi dve s pesniki, zadnja s pripovedniki.

Osrednja tema Pibernikovih raziskovanj so zamolčani pesniki iz časa druge vojne in po njej. Tako je napisal monografijo Slovenski dunajski krog 1941-1945 ter objavljal tudi njihove pesmi in prozo. Med drugim je izšla njegova antologija Jutro pozabljenih, prav tako je poskrbel za izdaje izbranih pesmi Franceta Balantiča, Ivana Hribovška in Franceta Kunstlja.

Je tudi avtor monografije o Edvardu Kocbeku, knjige intervjujev z Zorkom Simčičem z naslovom Dohojene stopinje in biografije o Alojzu Rebuli.

Bil je član Društva slovenskih pisateljev in Slovenskega centra Pen ter častni član Slavističnega društva Slovenije in Celjske Mohorjeve družbe. Za svoje delo je prejel več nagrad. Leta 2013 je bil imenovan za častnega občana Mestne občine Kranj.

Žalna knjiga tudi na Mestni občini Kranj

Ob smrti častnega občana so 22. aprila v galeriji kranjske občine v 1. nadstropju odprli žalno knjigo, v katero se lahko vpišete še v petek, 23. aprila do 10.30.

V petek, 23. aprila, bo pogreb v družinskem krogu na mestnem pokopališču v Kranju. Pred pogrebom bo žara od 11. do 13. ure v žalni vežici na mestnem pokopališču in tam se bo tudi možno v dveh urah vpisati v žalno knjigo.

V Kranju je pustil neizbrisen pečat

Iz Mestne občine Kranj so ob smrti Franceta Pibernika opozorili na dela, v katerih je pisal o Kranju.

To so Kranj (1993), Kranj, mesto na pomolu (2000), in Kranjska knjiga: pesmi, zgodbe in pričevanja (2008).

France Pibernik je aktivno sodeloval pri izdajah Kranjskih zbornikov, edicije Prešernova pot v svet in zbirke Prešernovih poezij, prevedenih v osem svetovnih jezikov.

Kot profesor na Gimnaziji v Kranju pa je dijakom prikazal vso lepoto slovenskega jezika in pomembnost slovenske literature za ohranjanje slovenskega naroda. Z raziskovalnim delom je odkrival zamolčane slovenske pesnike, s povezovalnim delom z zamejskimi Slovenci pa razširil slovenski kulturni prostor, so sporočili iz Mestne občine Kranj.