Predvideni prejemki, vključeno z zadolževanjem do višine 9,55 milijona evrov, se zmanjšujejo, predvideni odhodki pa povečujejo. Prejemki so nižji za dobrih 330.000, izdatki višji za 3,1 milijona, višji pa je tudi ostanek sredstev na računih ob koncu lanskega leta za dobrih 3,7 milijona evrov. Investicijski odhodki se v drugem rebalansu glede na sprejeti rebalans proračuna povečujejo za dobrih 4,1 milijona evrov. Glavni razlog za nov rebalans je drugačna dinamika izvajanja nekaterih projektov, predvsem zamik realizacije nekaterih v prihodnje in nadaljnja leta. Pokazala pa se je tudi potreba po uvrstitvi določenih projektov v proračun, ki so strateškega pomena za razvoj občine.

»Na podlagi Zaključnega računa 2020 razpolagamo z dejanskim stanjem sredstev na računih proračuna konec leta 2020, kar nam povečuje vire za financiranje izdatkov in drugih odhodkov v letu 2021. V proračun uvrščamo sredstva za izvedbo komunalne ureditve Industrijske cone Laze, ker smo pridobili pravnomočno gradbeno dovoljenje. Zagotavljamo sredstva za izdelavo projektne dokumentacije in predvsem za odkupe zemljišč za Poslovno cono Hrastje. Istočasno na prihodkovni strani povečujemo predvidene prihodke od prodaje stavbnih zemljišč, in sicer na račun prodaje oziroma menjave zemljišč na tem področju. Država je prevzela plačilo prispevka za zdravstveno zavarovanje oseb, katerim je priznana pravica do plačila prispevka za obvezno zavarovanje. Iz istega razloga so v drugem rebalansu zmanjšana sredstva za plačilo storitev mrliško ogledne službe. Tekom izvrševanja letošnjega proračuna smo vanj uvrstili še nov projekt, in sicer obnovo objekta nekdanje trgovske šole, ki zahteva odhodke tudi v letu 2022,« med razlogi za drugi rebalans pojasnjujejo na občini.

Med razlogi je tudi podaljšanje razglasitve epidemije covid-19. Posledično morajo povečati sredstva za izplačilo dodatka za delo v posebnih pogojih in tudi prispevke. Izplačana sredstva teh dodatkov financira država iz proračuna Ministrstva za finance, tako da na drugi strani planirajo tudi prihodke iz državnega proračuna. V drugem rebalansu pa se najbolj znižujejo sredstva za ureditev prostora med Kidričevo in Bleiweisovo cesto, dozidavo vrtca Kokrica, dokončanje Bleiweisovega parka, trajnostno mobilnost v Kranju, tehnično in drugo dokumentacijo ter Kolesarske povezave v Kranju 7-12.

O delu proračuna bodo odločali tudi občani

Na majski redni seji bodo kranjski svetnice in svetniki odločali tudi o uvedbi participativnega proračuna. O tem se v Kranju govori že nekaj let. Sedanja občinska uprava se je, kot pojasnjujejo, dve leti ukvarjala s tem in po precej zahtevnem delu uspela.

Če bodo svetniki potrdili sklep o načinu priprave in določitvi višine sredstev participativnega proračuna v Mestni občini Kranj, bodo občani za leti 2022 in 2023 odločali o projektih, ki bodo izvedeni. Vsako leto bo za to namenjenih 625.000 evrov. Predlogi in glasovanje bodo potekali v drugi polovici letošnjega leta, projekti pa bodo izvedeni v prvi polovici prihodnjega. Enako bo tudi za leto 2023.

Prvi predlogi se bodo tako izbirali do 30. julija in izglasovali na nivoju vsake od 26 kranjskih krajevnih (KS) posebej. V vsaki bo za vsako leto na voljo okrog 24.000 evrov, kar je tudi najvišja vrednost enega projekta. Če skupna vrednost dveh projektov z najvišjim številom glasov ne presega tega skupnega zneska, se bosta lahko izvedla oba. Glasovali bodo lahko občani, ki bodo do konca zbiranja predlogov dopolnili najmanj 16 let, in sicer le za projekte v svoji KS.