Namesto odsotne dr. Aleksandre Pivec, ministrice za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, od katere so navzoči pričakovali odločne besede in pomembne usmeritve, je vodja njenega kabineta mag. Andrejka Majhen kar prebrala skrajšani ministričin govor. Izpostavila je nujno povezovanje kmetov v organizacije proizvajalcev in krepitev zadružnih sistemov. Za Slovenijo bo v prihodnje poleg predsedovanja svetu EU zelo pomembno, da bo naslednje leto vidna tudi kot evropska gastronomska regija. In to je priložnost za boljšo prepoznavnost slovenskega podeželja in kakovostne ponudbe vrhunske slovenske kulinarike.
Na leto vsak zavže 68 kilogramov hrane
Velika težava pa je odpadna hrana, zato so se države EU zavezale, da bodo prepolovile količino odpadne hrane na prebivalca v prodaji na drobno in pri potrošnikih ter zmanjšale izgube hrane vzdolž cele dobavne verige. Po podatkih Statističnega urada RS smo v Sloveniji v letu 2018 proizvedli 140 tisoč ton odpadne hrane, to je 68 kilogramov na prebivalca. Več kot polovico odpadne hrane proizvedejo gospodinjstva, tretjino gostinstvo in strežba, po desetino pa trgovina in proizvodnja hrane. »Najprej moramo preprečevati nastajanje odpadne hrane, nato zmanjševati količine odpadne hrane z doniranjem hrane in predelavo ali preusmerjanjem v hrano za živali. Šele nato je kompostiranje in predelava v energetske namene,« je poudarila mag. Andrejka Majhen.
Portal za naročanje lokalne hrane v Kranju
V Kranju so se pod vodstvom Smiljane Slavec smelo lotili projekta, s katerim bi na območju Mestne občine Kranj s skupnim javnim naročanjem zagotovili več lokalno pridelane hrane. Mestna občina Kranj je povezovalec med proizvajalci in javnimi zavodi. »Nismo še zadovoljni. Vzpostavlja se poseben portal za naročanje, na katerem bodo šole, vrtci in dom za starejše v Kranju naročali lokalno pridelano hrano. V načrtu imamo tudi izobraževanje za organizatorje prehrane po zavodih o uporabi najnovejših tehnologij. Na Gorenjskem imamo sicer 4000 kmetijskih gospodarstev, 171 pa se jih ukvarja z ekološko pridelavo hrane. A potenciala je še veliko,« je navedel župan Matjaž Rakovec.Seveda v Kranju nikoli ne bomo 100-odstotno lokalno samooskrbni, lahko pa vsako leto povečujemo ta delež, je realen župan.
Franci Jagodic, namestnik direktorja JZ Brdo, ki je bil poleg Mestne občine Kranj soorganizator pogovora na Brdu, je razložil, da poskušajo lokalno pridelano hrano vključiti v vse dogodke na posestvu. A težava so javna naročila in tudi potrebe, ki so odvisne od dogodkov in udeležencev. In seveda tudi možnosti pridelovalcev niso neomejene, je nizal Franci Jagodic.
Pretres v šolah
Samo osnovne šole na Gorenjskem dnevno pripravijo več 33 tisoč obrokov hrane, od teh samo osnovne šole v Mestni občini Kranj dobrih 10 tisoč. Če bi omenjene šole naročale naročale 20 odstotkov hrane od lokalnih ponudnikov, bi govorili o vrednosti živil v višini 1,8 milijona evrov, je navedla Irena Simčič iz Zavoda RS za šolstvo. Epidemija covid-19 je pomenila velik pretres: vzgojno-izobraževalne ustanove pripravijo v Sloveniji 680.000 prehranskih obrokov, in »proizvodnja« se je ustavila. V trenutku so se zaprle šolske kuhinje in dobave v šole. Na srečo je veliko šol, ki so imele na zalogi živila, hitro ukrepalo in je tako hrana prišla do ranljivih skupin ljudi.
Pri jajcih Gorenjci le 25-odstotno samooskrbni
Mitja Kadoič, direktor Kmetijsko gozdarskega zavoda Kranj, je navzoče seznanil z realno sliko kmetijstva. »Pobuda lokalno in samooskrba mi je všeč. A Slovenija ni samooskrbna, smo ena od štirih držav, ki imamo njiv oziroma orne zemlje manj kot 1000 kvadratnih metrov na prebivalca. Imamo jih 860, Gorenjci pa 390. Od tega je 85 odstotkov orne zemlje namenjeno živinoreji. Pridelava mleka na Gorenjskem je tako pač bolj ekonomsko upravičena kot poljedelstvo in tako so se kmetje iz t. i. krompijeve regije pred 30 leti preusmerili v pridelavo mleka. In tu smo najboljši proizvajalci v Slovenji. Pri govejem mesu in krompirju pa smo Gorenjci samooskrbni, prašičjereje na Gorenjskem praktično ni, prav tako je zelo malo perutnine. In še pri jajcih smo Gorenjci samo 25-odstotno samooskrbni,« je našteval Kadoič.
Za gojenje zelenjave v pokritih rastlinjakih niti med mladimi kmeti, ki bi bili upravičeni celo do 90-odstotnega sofinanciranja naložbe, ni zanimanja, saj so prepričani, da nikoli ne bodo konkurenčni Italijanom in Špancem. Druga stvar so cene: med koronakrizo je imela marsikatera kmetija na svojem dvorišču kupce in doseči je bilo mogoče višje cene. Po drugi strani pa so odkupne cene živil, kot opozarjajo zadružniki, znižale. »Žalostno je, da je moral zadružnik v Križah v občini Tržič njive s solato zmulčiti, saj je ni mogel prodati po normalni ceni. Imamo ogromno možnosti, a moramo se povezati, da bo kmet voljan za primerno plačilo proizvajati tudi v prihodnje,« je dejal Kadoič. Opozoril pa je na nedavno pravo katastrofo, kot je dejal, blizu brniškega letališča. Tam so namreč posekali gozd za potrebe industrijske cone. Ker pa so morali najti nadomestna zemljišča, so gozdna drevesa posadili kar na kmetijska zemljišča. Kljub opozorilom in prijavi inšpekciji se ni zgodilo nič.
O zmulčeni solati in krompirju za zeleno gnojenje
Zgodba zmulčene solate v Križah se je dotaknila tudi preddvorskega župana in kmeta, Roka Robleka. Teh primerov je bilo v Slovenji še več. A za koga bo solata poleti, če so vsi Slovenci na dopustih, po drugi strani pa jo ima takrat praktično vsak na vrtu? Treba je vlagati v tehnologije, da bo ta na voljo v drugih letnih časih, in konkurenčnejši so zagotovo na vzhodu Slovenije, kjer imajo termalno energijo. Tudi blizu kranjske vojašnice najemnik, ki je posadil krompir na 30 hektarih, pridelka ni mogel prodati, zato so ga namenili za zeleno gnojenje … Še več je zgodb, ki jih statistika glede zavržene hrane vedno izgubi. Zato je številka o zavrženi hrani v resnici dvakrat višja,« je opozoril Rok Roblek.
O nezavidljivem položaju ekološkega kmetijstva je spregovoril Aleš Fister, saj ekološki kmetje nimajo organiziranega odkupa, prikrajšani so tudi pri pridobivanju znanja. »Ne čutimo prave, konkretne podpore, zato sodelujemo le v mini zadrugi 10 kmetov in pol od nas dobavlja v javne zavode. Če bi se ukvarjal z vodenjem zadruge, bi imeli enega ekoloških kmetov manj,« je iskreno povedal ekološki kmet.
Več govorcev je nato izpostavilo težave v sistemu javnega naročanja, nekdanji evropski poslanec Igor Šoltes pa predstavil radikalno pobudo, ki jo sicer predstavlja javnosti že nekaj časa: prehrano za vrtce, šole, bolnišnice in domove za starejše bi izzvzeli iz sistema javnih naročil, kajti vse nista samo ekonomika in najnižja cena. Z javnimi naročili lahko zagotavljamo tudi druge vrednote in ena od teh je zdravje. Hrana je zdravilo in hrana je hkrati tudi darilo, je poudaril.