Zgodba izpred več kot enega meseca je izjemno zanimiva, kajti voznik je, potem ko ga ustavili avstrijski policisti, izstopil in pobegnil v Slovenijo, policisti pa so v avtu našli prepovedano drogo. Ta je bila skrita za sovoznikovim sedežem in zapakirana v 10 vakuumsko zaprtih vrečk. "Nadaljnje preiskave v zvezi z lastnikom vozila, ki je bilo registrirano v Sloveniji, bo opravila slovenska policija, " je le nekaj ur pozneje poročala APA.
Na Policijski upravi (PU) Kranj so bili, ko smo jih konec maja vprašali, ali je preiskava končana, izjemno skopi s podatki.
"Zaradi interesa in poteka intenzivne kriminalistične preiskave" nam tako niso mogli podati nobenih podatkov o vozniku, ki je pobegnil v noč, niti niso mogli odgovoriti, ali je lastnik zaseženega avta isti kot je bil voznik, niti ali gre za slovenskega državljana, ...
Na ponovno vprašanje smo danes, 15. junija, prejeli s PU Kranj odgovor, "da celotno kriminalistično preiskavo vodijo avstrijski varnostni organi. Slovenski policisti so izvajali zgolj aktivnosti na podlagi evropskega naloga za prijetje in predajo" in še da "naj za več informacij zaprosimo avstrijske varnostne organe".
Nadzor na meji
Znotraj schengenskega prostora načeloma ni stacionarnega nadzora na državnih mejah, a je migrantska in begunska kriza leta 2015 to spremenila.
Od takrat naprej, torej že osmo leto, Avstrija na vsakih šest mesecev podaljšuje nadzor na notranji schengenski meji (in kot smo slišali ob v torek, 13. maja 2023, ob prvem uradnem obisku premiera Roberta Goloba v Avstriji, bo enako ostalo tudi v prihodnje. Med razlogi, ki so jih navajali Avstrijci so povečanje migracijskih tokov, povečanje sekundarnih migracij zaradi trenutnih razmer na zunanji meji EU ter tudi aktivnosti organiziranih skupin tihotapcev op. a.).
Vseeno dejstvo, da so bili avstrijski policisti tisto majsko nedeljo ob pol treh zjutraj izjemno budni na meji, sproža precej verjetno ugibanje, da so bili o tem prevozu obveščeni.
V Sloveniji bi za "travo" iztržil 17 tisoč evrov
Na vprašanje, kakšna kazen bi grozila vozniku, če bi ga s takšno količino prepovedane droge ustavili v Sloveniji, so nam s Policijske uprave Kranj razložili, da gre za kaznivo dejanje iz prvega odstavka 186. člena Kazenskega zakonika, zagrožena kazen pa je od enega do 10 let zapora.
Glede vrednosti zasežene prepovedane droge na Jezerskem smo dobili pojasnilo, da bi bilo 5,5 kilograma kanabisa v Sloveniji vredno okoli 17.000 evrov.
Ljudje so si vedno znali priskrbeti blago
O tem, kako so se meje in zakoni spreminjali, ljudje pa so si vedno znali priskrbeti blago za preživetje ali preprodajo za zaslužek, govori nedavno odprta gostujoča razstava Tihotapljenje čez Karavanke (Schmuggeln über die Karawanken) v Mestni knjižnici Kranj.
Razstava, nastala je leta 2020 ob stoletnici koroškega plebiscita v sklopu projekta CarinthiJA 2020 in bila doslej na ogled že v številnih krajih, je izjemno zanimiv pregled, kako so se z nedovoljenim prenašanjem blaga čez državno mejo v preteklosti ukvarjali tihotapci, šmuglarji, švercarji ali kontrabajnarji, kot so jim ali jim še vedno rečemo. Zaradi iznajdljivosti so v svojih skupnostih veljali za junake.
Avtorica dvojezične razstave Irena Destovnik, diplomirana etnologinja in sociologinja kulture, samostojna ustvarjalka na področju kulture – kustosinja, je opravila etnološko terensko raziskavo, pri razstavi pa so se povezali Slovensko prosvetno društvo Zarja iz Železne Kaple, Center Rinka – Zavod za turizem in trajnostni razvoj Solčavskega, Kulturno in umetniško društvo Jezersko in Tržiški Muzej.
Če se posvetimo le zdaj aktualnemu Jezerskemu: v obdobju Kraljevine SHS so bili na Jezerskem sedlu finančni stražniki, cariniki, orožniki in graničarji. Po 2. svetovni vojni so za red na mejnem prehodu Jezerski vrh skrbeli graničarji, miličniki in cariniki. Cariniki so, kot pričajo tudi fotografije na razstavi, ob vračanju iz Avstrije natančno pregledovali tako ljudi kot avtomobile. Vedeli so, da niso šli čez mejo kupit samo dovoljene količne blaga, ampak da tudi kaj skrijejo. Kot navaja avtorica, so vozniki preveliko količino blaga skrivali v odvitih in odstranjenih delih, pod sedeži, v notranjem delu vrat, ...
Med svetovnima vojnama so napogosteje tihotapili iz Avstrije saharin, papirčke za zvijanje tobaka in vžigalnike. Po podatkih finančne uprave iz leta 1927 so cariniki na jugoslovansko-avstrijski meji, med drugim tudi na Jezerskem, zaplenili 250 kilogramov saharina. V obratno smer so tihotapili predvsem hercegovski tobak in cigarete, vino, žganje, slanino in moko.
V 70. letih so tihotapili dobrine, ki jih niso mogli kupiti v svojem okolju ali pa so bile predrage, na primer zabavno elektroniko. Pa tudi slovenske knjige, ki so izhajale v tujini, in so bile v Sloveniji prepovedane: o tem je avtorica razstave povzela zapleteno zgodbo, kako je profesor dr. Tone Pretnar, polonist, literarni zgodovinar, prevajalec in pesnik, po katerem se imenuje knjižnica v Tržiču, tihotapil knjige, ki jih je kupoval v Mohorjevi knjigarni v Celovcu, in tudi pisalni stroj.
V 80. letih smo oziroma so švercali skoraj vsi: v Sloveniji je namreč zaradi varčevalne jugoslovanske politike primanjkovalo predvsem kave, čokolade, banan, margarine, pralnih praškov in tehničnih predmetov. Zaradi prevelikega odliva deviz je država omejevala tako izhode v tujino kot tudi iznos denarja in vnos tujega blaga. Cariniki so pri potnikih, namenjenih v Avstrijo, iskali denar. Ob vračanju je bilo treba izdelke prijaviti in plačati carino. Neprijavljeno blago so cariniki odvzeli in kršilce še denarno kaznovali.
Med tihotapstvo sodi vsako skrivanje blaga pred cariniki, treba pa je razlikovati med carinskim prekrškom, ki je tihotapljenje za lastne potrebe, in kaznivim dejanjem, ki pomeni tihotapljenje večjih količin nekega blaga z namenom zaslužka.
Na razstavi v Mestni knjižnici Kranj je mogoče med drugim izvedeti, kako je čez Karavanke tihotapil dr. Iztok Tomazin, znani vrhunski alpinist, zdravnik in direktor Zdravstvenega doma Tržič, gorski in letalski reševalec ter publicist, ki je svoje tihotapske in druge mejaške zgodbe od Karavank do Himalaje ubesedil v knjigi Na meji (2021).
Čez mejo je plezal po stenah Košute, v najslabšem vremenu in ponoči je nosil jadralne zmaje, računalnike in alpinistično opremo ... Za vse tiste, ki tega ne vedo: Iztok Tomazin je bil prvi na svetu, ki je z zmajem jadral nad vrhom Mont Blanca in Kilimanjara ter prvi Slovenec, ki je z zmajem in padalom letel v Himalaji.
V svoji tihotapski karieri naj bi bil tako Tomazin v Slovenijo pritihotapil za manjši kamion robe, je navedel Samo Rugelj, recenzent Tomazinove knjige.