Kot nam je pojasnil kranjski podžupan Janez Černe, je Mestna občina Kranj na ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ)  v oktobru in novembru poslala dva dopisa. V njih opozarjajo, da zaradi 240 osnovnošolcev, otrok priseljencev, nujno potrebujejo dodatne zaposlitve oziroma učitelje slovenščine za tujce z znanjem albanskega jezika.
Osnov slovenščine namreč kljub večletnemu bivanju v Sloveniji ne obvladajo niti starši otrok in seveda tudi ne otroci. Ti bi za normalno spremljanje pouka nujno potrebovali intenzivno pomoč za učenje slovenskega jezika, kajti zdaj odobrene ure v deležu delovnega mesta posameznega učitelja ne zadoščajo, ugotavljajo na Mestni občini Kranj.

Na problematiko so takoj že na začetku šolskega leta v septembru opozorili ravnatelji kranjskih osnovnih šol. O tem, ali so v Kranju izkoristili prav vse možnosti pa se bodo predvidoma še ta teden preko videokonference pogovorili predstavniki ministrstva in ravnatelji kranjskih osnovnih šol.
Na vprašanje, ali bo ministrstvo sprejelo pobudo Mestne občine Kranj, pa smo včeraj dobili izčrpen odgovor iz službe za stike z javnostmi.
Uvodoma so z MIZŠ pojasnili, da so v pravilnikih, ki določajo normative in standarde v osnovni šoli in osnovni šoli s prilagojenim programom, zapisani normativi, koliko ur začetnega pouka slovenščine za učence tujce lahko ministrstvo zagotovi iz državnega proračuna. Od letošnjega leta veljajo tudi novosti in te osnovnim šolam omogočajo sistemizacijo delovnih mest učiteljev slovenščine za pomoč učencem priseljencem.
MIZŠ je, kot poudarjajo, na tem področju v zadnjih letih zelo aktivno. V letu 2018 je nastal dokument Predlog programa dela z otroki priseljenci za področje predšolske vzgoje, osnovnošolskega in srednješolskega izobraževanja, kjer so predlagane spremembe in dopolnitve zakonskih podlag. V pripravi pa so Koncept dela za vključevanje otrok, učencev in dijakov priseljencev ter Učni načrti za začetni pouk slovenščine za predšolsko vzgojo. Učni načrti za prvo, drugo in tretje vzgojno-izobraževalno obdobje v osnovnih šolah so že potrjeni. Učni načrti pomenijo implementacijo pogojev učenja novega jezika, ki učencem priseljencem omogočijo boljšo jezikovno in socialno vključenost v vzgojno-izobraževalni sistem.

Učitelji ne morejo biti tolmači za starše

Glede konkretne pobude pa je MIZŠ razkrilo, da je MO Kranj v dopisu predlagala, da bi učitelji, ki v šolah izvajajo dodatne ure slovenščine za učence, opravljali tudi naloge tolmačenja za starše, ki prav tako ne razumejo slovensko. Vendar pa za to ministrstvo nima pravne osnove. »Strokovni delavci v izobraževanju izpolnjujejo pogoje za učitelje v izobraževalnih programih v skladu s šolsko zakonodajo, kamor pa tolmačenje ne sodi, zato tovrstnih delovnih mest ne moremo sistemizirati niti učiteljem naložiti nalog tolmačenja.
Če posamezna lokalna skupnost zazna potrebo po zagotovitvi tolmača, lahko poišče rešitve za nastalo problematiko znotraj svojih pristojnosti in zmožnosti. Zato smo Mestni občini Kranj predlagali, naj znotraj svojih zakonodajnih možnosti poišče pravno podlago in sredstva za pomoč šolam pri komuniciranju s starši, ki se ne znajo sporazumevati v slovenskem jeziku,« so jasni z ministrstva.

Slovenija, moja država

Slovenščine se lahko na Ljudski univerzi Kranj (LUK) učijo starejši od 15 let v sklopu izobraževanja odraslih, če niso končali osnovne šole. LUK organizira tudi različna izobraževanja v Medgeneracijskem centru Kranj na Cesti talcev. A kot vsa druga so tudi ta odpovedana zaradi ukrepov prot epidemiji koronavirusa. Tako denimo ni izobraževanj pod imenom Slovenija, moja država (za vse priseljence nad 16 let) ali pa Jezikam slovensko (namenjene otrokom od 5. do 10. leta starosti), Razumem, znam slovensko (delavnice komunikacije za otroke od 10. do 15. leta starosti), odpadle pa so tudi delavnice Medkulturno v Kranju - delavnice za razvoj temeljnih kompetenc.
Posebno pozornost namenjajo priseljencem in družinam tudi v Mestni knjižnici Kranj. Zavedajo se namreč, da je ena večjih ovir pri vključevanju v družbo slabo znanje slovenščine. Lani so imeli na tečaju slovenščine za tujce kar 630 udeležencev. Dodali so tudi konverzacijska srečanja za utrditev pogovornega jezika in začeli testno izvajati delavnice družinske pismenosti.