Policisti bodo stavko začeli jo bodo v ponedeljek ob 7. uri, stavkovne aktivnosti pa nameravajo nadaljevati vse do izpolnitve zahtev. Po sindikalnih ocenah se bo stavki pridružilo okoli 9000 zaposlenih v policiji in na notranjem ministrstvu.

Slovenija Policisti bodo stavkali. Kakšne so njihove zahteve?

Za stavko v policiji veljajo določene zakonske omejitve. Po zakonu o organiziranosti in delu v policiji so policisti tudi med stavko dolžni poskrbeti za varovanje življenja in varnosti ljudi ter premoženja, preiskovati kazniva dejanja, vzdrževati javni red, izvajati nadzor državne meje ter opravljati naloge, določene v predpisih o tujcih.

Med zadnjo stavko pobrali manj glob

Za zdaj v policijskih sindikatih ostajajo zgolj pri pojasnilu, da bodo opravljali vse naloge, ki jih po zakonu morajo. V času njihove zadnje stavke, med 18. novembrom 2015 in 2. junijem 2016, so med drugim pripravili protestni shod pred vlado ter za en dan množično odšli na dopust. Najbolj pa se je stavka poznala pri globah za prometne prekrške. Glede na primerljivo predhodno obdobje 2014/2015 je bilo v času stavke namreč plačanih za 10,3 milijona evrov manj glob.

Policisti želijo obraniti razmerja v plačah, vzpostavljena ob prejšnji stavki. V zadnji stavki sta sindikata z vlado dosegla sporazum, ki je policistom prinesel višje plače. A potem ko so bila sredi lanskega leta v okviru odprave plačnih anomalij določena boljša vrednotenja delovnih mest tudi pri ostalih pooblaščenih uradnih osebah, v policijskih sindikatih opozarjajo, da so bila porušena razmerja, dogovorjena s stavkovnim sporazumom, in da je bil poklic policista ponovno razvrednoten. 

Enake plače za policiste in vojake

Po besedah sindikalista Kristjana Mlekuša imata sedaj navaden policist in navaden vojak enako plačo, čeprav je, kot pravi, glede na odgovornost, nevarnost in ostale kriterije policist vsakodnevno bolj izpostavljen kot vojak ali pa na primer carinik. Vojaški policist, katerega delo bi bilo še najbolj primerljivo z delom policistov, pa slednjega celo presega za dva plačna razreda. Začne namreč v činu desetnika, kar pomeni 25. plačni razred, medtem ko je policist začetnik uvrščen v 23. plačni razred, opozarja Mlekuš in dodaja, da do razkorakov v škodo policistov prihaja tudi na delovnih mestih, ki so višje vrednotena.

V zdravstvu in socialnem varstvu najprej dvourna opozorilna stavka

V torek, med 8. in 10. uro, bo opozorilna stavka v zdravstvu in socialnem varstvu. Na obeh področjih dela skupaj prek 40.000 zaposlenih. Glede na zakonske omejitve, ki pri izvedbi stavke veljajo na področju zdravstva in socialnega varstva, bo sicer dobršen del zaposlenih opravljal svoje delo. Pa tudi sicer, kot poudarjajo, si ne želijo s stavko prizadeti bolnikov in oskrbovancev, za katere skrbijo pri svojem delu, saj je njihova stavka uperjena proti vladi.

Stavka! Stavkali bodo tudi bolničarji, medicinske sestre...

Delo kot ob nedeljah in praznikih

Pričakujejo, da bo v času dvourne stavke delo organizirano kot ob nedeljah in praznikih. Na svoje zahteve pa bodo opozorili tudi na shodih, ki jih bodo pripravili pred ključnimi ustanovami v posameznih regijah. Predvidoma bodo to regijske bolnišnice, med katerimi bo zagotovo tudi ljubljanski klinični center.

Zahtevajo višje plače in ureditev delovnih pogojev

Sindikata sicer napovedujeta zaostrovanje stavkovnih aktivnosti, če jih vlada ne bo jemala resno. Med možnimi zaostritvami je umik soglasja za opravljanje dela preko polnega delovnega časa. Po besedah sindikalistke Jelke Mlakar bi to za bolnišnice in predvsem za domove za starejše pomenilo, da četrti teden ne bi bilo več prisotnih medicinskih sester. Po podatkih nekaterih bolnišnic pa bi marsikje že v tretjem tednu imeli težave pri razporejanju medicinskih sester v troizmenske turnuse.

Zahtevajo tudi uveljavitev kadrovskih standardov in normativov, višje plačilo dela na praznik, v nedeljo in ponoči ter tudi ustrezno ureditev drugih dodatkov za manj ugodne delovne pogoje. Prav tako zahtevajo pravico do izplačila jubilejne nagrade za 40 let delovne dobe.

Njihova zahteva je tudi dvig plač, tako v okviru odprave plačnih anomalij, kot iz naslova primerljivosti z zdravniškimi delovnimi mesti. Ob tem pa pričakujejo tudi vrnitev vrednosti plačne lestvice na raven pred sredino leta 2012, torej vrnitev osmih odstotkov, odvzetih v času varčevalnih ukrepov.

Sredi tedna v stavko še šolniki

V sredo se bo začela še splošna stavka v vzgoji in izobraževanju. Po napovedih Branimirja Štruklja bodo stavkali v ogromni večini vrtcev in šol. Za stavko se je po njegovih besedah odločilo več kot 37.000 zaposlenih in pričakujejo, da jih bo približno toliko v stavki tudi sodelovalo. Protestnega shoda, ki ga ob 12. uri pripravljajo na Kongresnem trgu v Ljubljani, pa se bo po napovedih udeležilo okoli 15.000 ljudi.

Stavka Šole in vrtci bodo 14. zaprti. A morda tudi naslednji dan!

Štrukelj je opozoril, da v vzgoji in izobraževanju ni nobenih omejitev niti pri načinu stavke niti pri zagotavljanju minimuma delovnega procesa, kot so v zdravstvu ali drugih službah. Na okrožnico resornega ministrstva, da mora biti v poslovalnem času vrtca oz. šole ustrezno poskrbljeno za varstvo in oskrbo otrok, učencev in dijakov ter da morajo šole zanje zagotoviti tudi prehrano in prevoze, pa so se v sindikatu odzvali s protestom ter zahtevali njen preklic.

Pred stavko Ministrstvo za šolstvo opozarja: Šole morajo biti odprte!

Kot so sporočili, mora tisti, ki bi na dan stavke pozival učence ali dijake, naj pridejo v šolo, zanje v celoti prevzeti odgovornost, saj zaposleni ob tem, ko bodo uresničevali svojo ustavno pravico do stavke, ne delajo. So pa pojasnili, da bodo v vrtcih v nujnih primerih in ob vnaprejšnjih dogovorih s starši otrokom zagotovili ustrezno varstvo, ne bodo pa izvajali nikakršnega programa. Podobno velja tudi za osnovne šole pri učencih prvega triletja. Pouka pa ta dan ne bo.

Eni tako, drugi drugače Štrukelj poudarja, da v sredo niso dolžni zagotoviti varstva

Sindikat opozarja, da plače v vzgoji in izobraževanju z leti postopoma upadajo in so nižje od plač na primerljivih delovnih mestih v drugih delih javnega sektorja. Zato zahtevajo zvišanje plač izobraževalk in izobraževalcev od vrtca do univerze. Njihovi zahtevi pa sta tudi ustrezno ovrednotenje razredniškega dela ter regres v višini 1200 evrov za zaposlene z minimalno ali nižjo plačo.