Slovesnosti se bo udeležila predsednica Republike Slovenije Nataša Pirc Musar, ki bo položila venec h kostnici spomenika v Dražgošah, slavnostni govor pa bo imel Borut Sajovic, poslanec državnega zbora.

V kulturnem programu bodo nastopili Orkester Slovenske vojske, baritonist Anton Habjan, Partizanski pevski zbor, igralca Bojan Trampuš in Jan Bertoncelj, ter združeni pevski zbor osnovnih šol Dravlje in Šentvid.
Naj spomnimo, da so organizatorji predlani množični dogodek in množične rekreativne pohode zaradi epidemioloških razmer odpovedali, delegacije so le položile vence, kot prvi je to storil predsednik Republike Slovenije Borut Pahor.
Lani, ob 80-letnici dražgoške bitke, je bil prireditveni prostor okoli spomenika ograjen in je bilo vanj mogoče vstopiti le s predložitvijo dokazila o izpolnjevanju pogoja PCT, z masko in ob vzdrževanju 1,5 metra medsebojne razdalje. Slavnostni govornik je bil lani prvi predsednik samostojne Slovenije Milan Kučan.

Spet množični pohodi

V vas Dražgoše bodo tudi letos organizirali številne pohode. Najtežji med njimi je 10-urni nočni pohod iz Železnikov čez Ratitovec. Kot nam je povedal predsednik Planinskega društva za Selško dolino Železniki Lojze Lotrič, letošnji, 24. po vrsti, ne bo pravi zimski pohod, saj je snega malo, ponekod nič, ponekod so zameti. Lani so zaradi epidemije pohod izpeljali v omejenem obsegu, tako da se je pohoda udeležilo 30 pohodnikov, predlani so ga zaradi pravih zimskih razmer izpeljali s turnimi smučmi in krpljami.

Kot je poudaril Lojze Lotrič, je ta pohod, ki ga izpeljejo v vsakem vremenu, primeren za planince, vajene daljših pohodov. Nemogoče je napovedati, koliko planincev bo, kajti prijave so v soboto, 7. januarja, pri plavalnem bazenu Železniki med med 22. in 24. uro, prijavnina je 15 evrov. Odhod bo opolnoči izpred bazena. Iz Železnikov bo organiziran avtobusni prevoz do Prtovča, kjer se bo ob 1. uri pričel prvi del pohoda po markirani poti čez Razor do Krekove koče na Ratitovcu. Ob 3.30. uri bodo planinci nadaljevali pot čez planino Pečana na Kosmati vrh, nato pa preko Jesenovca, Ledin in Mosti do Raztovke, kjer bo krajši počitek. Ob 7. uri bodo pot nadaljevali po Jelovici do razgledne točke na Vratnem robu (krajši počitek) in naprej po lovski stezi do Kališnika. Po krajšem počitku na razgledni ploščadi se bodo spustili čez Jelenšče do osnovne šole v Dražgošah, kjer se bodo okrepčali z enolončnico in čajem. Priporočajo toplo zimsko obleko, naglavno svetilko, pohodne palice, zimsko obutev, s seboj naj imajo v nahrbtniku tudi nekaj hrane in osvežile pijače.

Med zahtevnejšimi pohod bo tudi 15. tržiški pohod oziroma Tinetov pohod v Dražgoše. Popis pohodnikov bo 8. januarja od 5. ure naprej, začetek pohoda pa je ob 5.45 izpred gasilskega doma v Bistrici pri Tržiču. Pohod na relaciji Tržič – Podnart – Češnjica– Jamnik–Dražgoše organizirajo Občinsko združenje Slovenskih častnikov Tržič v sodelovanju z Občino Tržič, Območnim združenjem veteranov vojne za Slovenijo Tržič, Policijskim veteranskim društvom Sever Gorenjske, Zveza borcev za vrednote NOB Tržič in Združenjem vojaških gornikov Slovenije. Tudi ti organizatorji priporočajo, naj se pohoda, ki traja od pet do šest ur, odvisno od razmer, udeležijo le tisti z dobro fizično pripravljenostjo. Zaradi zgodnjega začetka je priporočljiva čelna svetilka in seveda pohodne palice ter ustrezna obutev. Po koncu proslave v Dražgošah bo poskrbljeno za brezplačen avtobusni prevoz na začetno mesto pohoda v Bistrici pri Tržiču.

Po bitki je sledilo maščevanje

V Dražgošah se je odvijala ena najhujših vojnih grozot na Slovenskem v začetku leta 1942. Na silvestrovo leta 1941 se je v vasi nastanil Cankarjev bataljon z 200 partizani. Okupator se je zato hudo maščeval vaščanom, ker so jim ponudili pomoč. Devetega januarja so tako nemški vojaki napadli partizane v vasi. Streljanje se je nadaljevalo še 10. in 11. januarja, ko so se partizani z nekaj domačini umaknili na Jelovico. Vaščani so nato doživeli najgrozovitejši dan v svojem življenju. Nemci so pobili 41 domačinov, hiše, gospodarska poslopja, šolo in cerkev pa požgali. Enainosemdeset vaščanov so odpeljali v zapor v Šentvid. Od tam so jih kmalu odpustili, nastaniti pa so se morali pri znancih ali sorodnikih. Vendar okupatorju še ni bilo dovolj maščevanja, sredi februarja 1942 je posebna nemška minerska enota vas zminirala do tal. Cankarjev bataljon je imel devet mrtvih in enajst ranjenih.

V spomin na dražgoško bitko je bil 22. julija 1976 narejen spomenik na mestu, ki ga je videti daleč iz doline. Arhitektonsko lupino je zasnoval Boris Kobe. V spodnjem delu spomenika je prostor s spominsko ploščo in z reliefi okrašeno bronasto kostnico (akademski kipar Stojan Batič) s posmrtnimi ostanki dražgoških žrtev, to je ustreljenih domačinov in borcev Cankarjevega bataljona. Takoj pod cesto pri sestopu do spomenika je mozaik, ki ga je izdelal akademski slikar Ive Šubic.

V Dražgošah "Ta zemlja ne bo nikdar banana republika" Slovenija "Za domovino s pametjo naprej!" DRAŽGOŠE Brez spominske slovesnosti in množičnih pohodov DRAŽGOŠE "Nismo bili in nočemo biti solzna dolina nesrečnih in nezadovoljnih ..."