Svetovni dan spanja je mednarodno priznan dogodek, ki poteka pod okriljem Svetovne zveze za spanje, in je namenjen ozaveščanju javnosti o pomembnosti spanja in njegovega vpliva na zdravje ter preprečevanju in obvladovanju motenj spanja v vseh obdobjih življenja. Za dober spanec so pomembni trajanje, kontinuiteta in globina spanja. Dobro spanje je ključnega pomena za zagotavljanje kakovostnega življenja, saj prinaša številne koristi za naše zdravje. Izboljšuje našo odpornost in imunske odzive, okrepi vrsto možganskih funkcij, našo telesno pripravljenost in energijsko bilanco, dobrodejno vpliva na naše duševno zdravje in čustveno razpoloženje ter izboljša presnovo. Spanje je najučinkovitejši način vsakodnevnega uravnavanja telesnega in duševnega zdravja v vseh življenjskih obdobjih. Dobro spanje je vir dobrega počutja in temelj zdravega načina življenja ter varnosti pri delu in v prometu, sporočaji iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).

Kot ugotavljajo na NIJZ, Slovenci spimo premalo. Zadnje raziskave, ki so jih izvedli, kažejo, da glede na priporočila za odrasle, kar je od 7 do 9 ur spanja dnevno, v Sloveniji dovolj dolgo spi le tretjina odraslih, in sicer 33% moških in 37% žensk med 18. in 74. letom starosti, ter le nekaj več kot petina otrok in mladostnikov, ki bi morali spati 9 ur ali več na noč. S starostjo odstotek mladostnikov, ki med tednom spi skladno s priporočili, upada.

Na spanje je v zadnjih letih precej vplivala tudi epidemija covida-19. Kot ugotavljajo na NIJZ, se je povečal pojav kronične nespečnosti v splošni populaciji. Poleg zdravstvene in gospodarske situacije je na porušeno spanje vplivalo tudi šolanje in delo od doma, ki je še dodatno poslabšalo ritem spanja in budnosti. Predvsem pri dijakih in študentih se je povečalo ležanje v postelji podnevi in narasla uporaba elektronskih naprav pred spanjem. »Z neurejenim ritmom spanja se porušijo tudi drugi cirkadiani ritmi, kar lahko posledično vodi v različne kronične bolezni. Zato je potrebno za kvalitetno spanje skrbeti tudi v času dela od doma, saj nam le primeren cirkadiani ritem spanja in budnosti omogoča dobro psihofizično delovanje,« dodajajo na NIJZ.

.

Kako je s spanjem na Gorenjskem?

Raziskava NIJZ Z zdravjem povezan življenjski slog pri odraslih je pokazala, da na Gorenjskem največ prebivalcev (55%) med tednom običajno spi od 6 do 7 ur; 8 ur spanja je zabeleženo le pri 25%, manj kot 6 ur pa pri 13% prebivalcev. Premalo spanja (manj kot 6 ur) je najbolj razširjeno med prebivalci s poklicno izobrazbo in prebivalci iz nižjega družbenega sloja. O težavah s spanjem v zadnjih 30-ih dneh je poročalo 32% prebivalcev Gorenjske, kar je primerljivo s povprečjem v Sloveniji (31%), od tega 37% žensk in 27% moških, največ (40%) v starostni skupini 55 - 64 let. Potrjeno diagnozo motnja spanja naj bi imelo 10 % prebivalcev Gorenjske, v večji meri starejši, manj izobraženi in iz nižjega družbenega sloja. O uporabi uspaval pa je poročalo 2,5% prebivalcev Gorenjske, kar je nekoliko manj v primerjavi s Slovenijo (2,8%), več žensk (dobri 3%) kot moških (skoraj 2%) in več v starejših starostnih skupinah.