Gimnazija Franceta Prešerna Kranj je, kot piše ravnateljica Mirjam Bizjak, gimnazija ponosnih, samozavestnih in uspešnih mladih ljudi. Sodobni učni pristopi so že dolgo njihov vsakdanjik. Ponosni so na svoje delo, predvsem pa na njihove dijake, ki so dejavni in uspešni na mnogih življenjskih področjih in ne le v šoli. Med njimi je tudi Luka Bizjak, matematik in geotehnolog, ki se na Institutu Jožefa Stefana ukvarja z umetno inteligenco. Že vrsto let pa aktivno trenira tudi šport, ki ga akademskemu matematiku marsikdo ne bi prepisoval – skejtanje. Kot sam pravi, je skejtanje kot šport težko opisati. »Morda je to res nekaj med umetnostjo in športom. Namreč za to "aktivnost" potrebuješ veliko kondicije, vendar tudi veliko mero kreativnosti in domišljije. Obstajata dve smeri skejtanja, ena bolj razvija "umetniško" plat, tu gre predvsem za snemanje filmov ipd., druga je tekmovalne narave. Meni osebno je bližja prva, rad sodelujem pri snemanju skejtarskih filmov. Sam sem začel s skejtanjem na dokaj preprost način, videl sem fante, ki so vsak dan pred nekdanjim Globusom v Kranju skejtali. Celotna "scena" me je do te mere navdušila, da sem začel tudi sam skejtati,« pravi Bizjak.
Na Gimnaziji Franceta Prešerna je imel vso podporo
Luki Bizjaku je bil šport vedno blizu. Preden je skejtal, je deskal na snegu. Bil je v slovenski reprezentanci in prav zato se je odločil za šolanje v športnem oddelku na Gimnaziji Franceta Prešerna Kranj. Na gimnazijska leta ima zelo lepe spomine. »S sošolci smo se odlično razumeli, učitelji so bili super. Sedaj, ko pomislim za nazaj, vidim, da so nas in naše cilje učitelji na Gimnaziji Franceta Prešerna resnično podpirali. Vendar takrat še nisem razmišljal o akademski karieri,« poudarja Bizjak.
Po maturi je začel študirati geotehnologijo, saj mu je bila že v srednji šoli všeč matematika, vendar je ni dovolj dobro poznal oziroma mu ni bilo jasno, kaj je matematika v svojem bistvu, do kod sega njena globina, zato je raje izbral geotehnologijo. »V prvem letniku sem odkril Centralno tehniško knjižnico Univerze v Ljubljani, predvsem sem se »zataknil« v sekciji z matematičnimi knjigami. Predavanja profesorja Bračiča so mi dokončno odprla vrata v svet matematike, če se lahko tako izrazim. Postalo mi je jasno, da me matematika veliko bolj zanima kot katera koli tema iz področja geotehnologije, tako da sem se dokaj hitro potem odločil, da bom nadaljeval študij na Fakulteti za matematiko in fiziko in opravil vse potrebne diferencialne izpite, sedaj sem tik pred magisterijem,« o svojem nadaljnjem šolanju po Gimnaziji pravi Luka Bizjak.
Študij in skejtanje povezujeta vztrajnost in kreativnost
Bizjak se sedaj na Institutu Jožef Stefan ukvarja z umetno inteligenco in načrtuje, da bo delal doktorat, obenem pa je še vedno aktiven skejter. O tem, kako gre to skupaj, pa pravi: »Teorijo iz matematike poskušam aplicirati na probleme, ki se pojavljajo v umetni inteligenci kot tudi uporabo umetne inteligence na različnih področjih izven znanosti, npr. na probleme v proizvodnji, ekologiji, zdravstvu … Zdi se mi, da v življenju potrebujemo neko vrsto ravnovesja, tudi narava deluje tako, v fiziki o tem govorijo ohranitveni zakoni. Upal bi si trditi, da tudi mi kot del narave težimo proti nekemu ravnovesju ne glede na to, da nas obdaja dokaj kaotičen svet. Zame to ravnovesje predstavlja skejtanje in matematika, ki delujeta kot nekakšna protiutež. Vseeno lahko povlečem nekaj vzporednic med njima, najpomembnejši sta vztrajnost in kreativnost, tako da se obe aktivnosti nekako tudi dopolnjujeta.«