Na razstavi, ki jo je pripravilo Filatelistično društvo Lovro Košir Škofja Loka, so predstavljene vse poštne znamke, izdane v letih 1991 do 2007, ovitki prvega dne, ilustrirane poštne dopisnice, maksimum karte, potovalna pisma, spominske izdaje, priložnostni poštni žigi, vsi poštni žigi in priložnostne izdaje, ki so izšle na poštnih uradih na Škofjeloškem (v Škofji Loki, Selcah, Železnikih, Gorenji vasi, Poljanah in Žireh). Več kot 500 razstavnih listov formata A 4 je razporejenih v 38 vitrinah.

Ob tej filatelistični razstavi so v sodelovanju s Pošto Slovenije izdali tudi priložnostni poštni žig, ki bo do 6. julija na voljo na pošti na Kapucinskem trgu 14 v Škofji Loki.
Razstavo v Sokolskem domu na Mestnem trgu 17 si je mogoče ogledati od torka do petka od 10. do 12. ure in od 17. do 19. ure, v soboto od 9.30 do 12.30 in v nedeljo od 9.30 do 12. 30 in od 17. do 19. ure.

V tajnosti natisnjena v Tiskarni Delo, zobčana v Avstriji

Že 26. junija 1991, dan po razglasitvi neodvisnosti, je bila izdana prva poštna znamka pod nazivom Osamosvojitev Slovenije z motivom idejne rešitve za slovenski parlament, delo arhitekta Jožeta Plečnika. Vendar je bila izdaja znamk še otežena, ker Slovenija še ni bila članica Svetovne poštne zveze.

Mednarodno pravo namreč določa, da mednarodno priznano poštno znamko lahko izda le mednarodno priznana, suverena država, ki mora biti hkrati tudi članica Svetovne poštne zveze. Republika Slovenija pa leta 1991 teh pogojev ni izpolnjevala.

Nazivna vrednost te znamke je bila 5,00, vendar ne več dinarjev, temveč šeneimenovane slovenske valute. To  znamko je v največji tajnosti natisnila Tiskarna Delo, zobčana je bila v Avstriji. Po predstavitvi so znamko takoj spravili v poštni promet in pričakovali odziv Skupnosti jugoslovanske PTT. Ta je na  ozemlju takratne Jugoslavije sprejela uradno prepoved uporabe ilegalno izdane slovenske znamke. Izmenjalne pošte so  dosledno zavračale vse pisemske pošiljke iz Slovenije za tujino, če so bile le-te  opremljene z novo znamko. Podobno so ravnali tudi mednarodni opazovalci, ki so bili med moratorijem v Sloveniji. Uporabo znamke so prepovedali v notranjem in mednarodnem poštnem prometu. Šele po 8. oktobru 1991 je znamka s Plečnikovim parlamentom vnovič prišla v poštni promet