Proračun za leto 2023 so kranjski svetniki sprejeli novembra 2021. Do danes je tako minilo skoraj leto in pol, v tem času pa so se spremenile številne okoliščine. »Razlogi za rebalans so tako na strani prihodkov kot odhodkov. Bistveno se nam je povečala dohodnina za 2,3 milijona evrov. Nekaj so se spremenili tudi transferni prihodki, ostanek sredstev je bistveno večji, kot smo načrtovali v sprejetem proračunu. Predvsem pa so na spremembe vplivali tako imenovana ukrajinska kriza, inflacija, dvig cen energentov, gradbenih materialov, storitev ter plač in obrestnih mer,« je o razlogih rebalansa na seji povedal vodja Sektorja za finance in splošne zadeve Mirko Tavčar.
Prihodki bodo letos tako višji zaradi povečane povprečnine, in sicer z 628,20 evra na 700 evrov oziroma skupaj za 2,3 milijona evrov, višjega zneska za uravnoteženje razvitosti občin, in sicer slabih 314 tisoč evrov več od pričakovanih, več sredstev, za okrog 1,5 milijon evrov, pa pričakujejo tudi s strani davkov na premoženje. Na odhodkovni strani so bili v letu 2022 v proračun uvrščeni novi investicijski projekti, med njimi Dom kulture Simona Jenka, obnova telovadnice na Osnovni šoli Franceta Prešerna in Satelitski urgentni center s sanacijo parkirne ploščadi nad garažo pri Zdravstvenem domu Kranj, ki zahtevajo odhodke v letu 2023 in kasneje. Zaradi inflacije in ukrajinske krize so se bistveno dvignile cene predvsem energentov in gradbenega materiala ter gradbenih storitev, kar povečuje izdatke za planirane investicije. Zaradi povečanih cen energentov in plač v javnem sektorju bodo večji tudi tekoči odhodki in tekoči transferi. Predvideni prihodki in drugi prejemki se tako povečujejo za 3,88 milijonov, stanje sredstev na računih konec preteklega leta pa za 4,27 milijonov. Predvidena zadolžitev se ne spreminja. Odhodki in drugi izdatki pa se v primerjavi s sprejetim proračunom povečujejo za 8,46 milijonov evrov.
»Trdim, da je ta rebalans precej optimističen, zato je potrebno tudi opozoriti na pomembna tveganja. S prejetimi investicijami prevzemamo v letošnjem letu kar velike obveznosti tudi za prihodnja leta, kar moramo imeti vedno pred očmi. Rast tekočih odhodkov nam povzročajo tudi zaključene investicije, ne vemo kakšna bo rast plač, kar nam obljubljajo v Ljubljani. Ne vemo tudi kakšna bo inflacija, ne vemo koliko časa bo osnovna obrestna mera EUROBOR še rastla in koliko, vse to pa vpliva na naš kreditni potencial ter višino potrebnih sredstev za plačilo anuitet. Ne vemo niti to, kako bo z dohodnino za naslednja leta. Vlada naj bi nekaj spremenila glede financiranja občin, saj mestne občine vsaj štiri leta močno opozarjamo vlado na to, da so mestne občine vedno bolj podhranjene,« je ob tem še opozoril Tavčar.
Mestni svet je rebalans proračuna za leto 2023, ki se z 80,66 milijona evrov povečuje na 89,12 milijona evrov, potrdil.
Od vrtca in kolesarske povezave do koncertne dvorane
Svetnica Irena Dolenc (NSi) je pohvalila pripravljen rebalans, ob tem pa je vprašala, ali je možno urediti predšolsko vzgojo v Mavčičah, kjer septembra ne bodo smeli več uporabljati igralnice v mansardi, saj igralnica nima ustrezne dokumentacije za namen izvajanja predšolske vzgoje. »Imamo dve možnosti, in sicer da se namesti kontejnerska enota za eno enoto vrtca, podobno imajo v vrtcu Velenje, Komenda, Škofja Loka. Druga možnost pa je mogoče še bolj enostavna, da se preuredi igralnica v vrtcu Orehek. Nekaj preureditev bi bilo treba zaradi manjših otrok,« je izpostavila Dolenc. Kot je povedala vodja Urada za družbene dejavnosti Tanja Hrovat, so seznanjeni s to problematiko in se jim je zdela najboljša rešitev selitev na Orehek za leto dni, a starši niso bili nad tem navdušeni. Kot pa je dodala, se bodo še naprej pogovarjali o tem in skušali rešiti ta problem.
Irena Dolenc je še opozorila na kolesarsko pot med Laborami in Žabnico, ki je zelo nevarna, saj ni osvetlitve. O tem sicer po njenih besedah govorijo že več let, a do rešitve še niso prišli. »Žabnica je ob državni cesti in postopki za pridobitev vseh dovoljenj so zelo dolgi. V zaključni fazi je izdelava projektna naloga za povezavo Labore – Žabnica. Prepričan sem, da ta izgradnja nujno potrebna in ta projektna naloga vsebuje, da se po celotni trasi naredi enostranski pločnik, na drugi strani pa je predvidena dvosmerna kolesarska steza z ločenim zelenim pasom. Borimo se tudi z Direkcijo za infrastrukturo, da bi bil to alternativni odsek državne kolesarske povezave. Če nam to uspe, bi lahko lažje pridobili sredstva za sofinanciranje,« je pojasnil vodja Urada za gospodarske dejavnosti in promet Marko Čehovin.
Svetnika Tomaža Ogrisa (PLS) je zanimalo, zakaj se v rebalansu zamika gradnja obvozne ceste za Jošt. »Za prestavitev Pševske ceste je res izdano gradbeno dovoljenje, vendar ni pravnomočno, ker poteka pritožba stanovalcev dveh hiš. Glede na to pritožbo in njihove zahteve ne pričakujemo težav, razen daljši odlog. Se pa bo zato pravnomočnost dovoljenja prestavila v prihodnje leto, zato v letošnjem letu ni realno načrtovati sredstev,« je pojasnil podžupan Janez Černe.
Sonja Mašić (Več za Kranj) pa je pohvalila rebalans za področje zdravstva. »Gre za odkup prostorov v prizidku Zdravstvenega doma. Zahvalila bi se županu za ukrepanje v zaščito starejše populacije in vseh bolnikov, ki bolehajo za diabetesom in podobnimi boleznimi, ki se ne bodo zdravili samo na Golniku, ampak še naprej v Kranju.«
Vlasta Sagadin (NSi) pa je ponovno pozvala, da se v rebalans vključi sredstva za izgradnjo koncertne dvorane, vsaj nekaj denarja, kar bi pokazalo zavezo za to, da se bo to res zgradilo v prihodnjih letih. Župan Matjaž Rakovec je povedal, da bi bil projekt vreden kar okrog 10 milijonov evrov, ob tem pa občina prav tako nima prostora, kjer bi dvorano zgradili. »V tem trenutku je nerealno pričakovati, da se bomo tega projekta lotili, ker po eni strani imamo veliko vlaganj v šolsko infrastrukturo, kar je bolj pomembno v tem trenutku, po trugi strani pa, kot rečeno, nimamo sploh zemljišča,« je dodal župan. Podžupan Janez Černe pa je pojasnil, da je idejna zasnova na nivoju umeščanja v prostor za Staro Savo narejena. »Trenutno pa je zadeva na Zavarovalnici Triglav, ki nima namena investirati. Iščejo kupca in ko se bo ta našel, bomo z njim skupaj razvijali projekt naprej. Projekt namreč predvideva, da se na tem mestu v celotnem kompleksu umesti tudi koncertna dvorana. Da pa bi zdaj v proračun vključili 20.000 evrov in nekaj naročali, bi bilo nerealno in metanje denarja stran, če niti nimamo na drugi strani rešenih stvari z Zavodom za varstvo kulturne dediščine in sploh investitorja, ki ga trenutno ni. Takoj ko pa se bo pojavil investitor pa z veseljem skočimo zraven in s parkirno hišo in koncertno dvorano,« pojasnjuje Černe in dodaja: »Kratkoročne želje in potrebe bodo verjetno naslovljene z obnovo kina Center, hkrati se bo v Prešernovem gledališču z najemom dodatnih prostorov sprostil tudi glavni oder, kjer bo možno izvesti več takšnih vsebin, tretja možnost pa je v Kranju tudi posestvo Brdo, ki večje dogodke lahko sprejme in zelo lepi ter znani dogodki tam že potekajo.«