Na ministrstvu za notranje zadeve so pripravili novelo Zakona o tujcih. Prejšnja koalicija je marca 2021 sprejela trenutno veljavni zakon o tujcih, ki je zaostril pogoje za bivanje tujcev ter med drugim uvedel pogoj znanja slovenskega jezika na osnovni ravni za tujca, ki prvič vstopa v državo, in na zahtevnejši ravni za tiste tujce, ki v Sloveniji že prebivajo več let. Hkrati je zakon omejil financiranje tečajev slovenskega jezika, s tem pa so zaostrili pogoje za pridobitev dovoljenja za začasno prebivanje za družinske člane tujca, državljana tretje države. Z novelo bi med drugim po mnenju pripravljavcev odpravili diskriminatorno obravnavo različnih kategorij tujcev, ki zaprosijo za pridobitev dovoljenja za prebivanje. Predlog namreč odpravlja pogoj znanja slovenskega jezika na vstopni ravni za podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje zaradi združitve družine in ponovno uvaja brezplačno financiranje tečajev za vse kategorije tujcev.

Na predlog novele se je sedaj odzvala tudi Mestna občina Kranj (MOK), ki ji nasprotuje. Kranjska občina že več let opozarja na težave glede tujcev. Vladi in pristojnemu ministrstvu so poslali že več predlogov za bolj zahtevne pogoje priseljevanja tujcev. Tako v Kranju kot tudi nekaterih drugih občinah po Sloveniji se namreč srečujejo s podobnimi problemi v vrtcih, osnovnih šolah, zdravstvenih ustanovah, sociali ter pri vključevanju tujcev na splošno v družbo in kulturo. Zavzeli so se tako za bolj ostre pogoje glede časa bivanja v Sloveniji za izpolnitev pogojev za združitev družine in osnovnega znanja slovenskega jezika, kar je bilo v trenutno veljavni zakonodaji deloma upoštevano. Predlagali so tudi pripravljalnice z učenjem slovenskega jezika v osnovnih šolah, da se otroci lažje vključijo v redne ure pouka. »Zato nas neugodno preseneča predlog novele Zakona o tujcih, s katero bi omilili prav pogoje glede znanja slovenskega jezika, ki ga bo Vlada RS dala v obravnavo in sprejem Državnemu zboru po hitrem postopku,« opozarja župan MOK Matjaž Rakovec. »Mestna občina Kranj ne podpira nujnega postopka za sprejem zakona brez širše javne razprave in tudi nekaterih predlaganih omilitev. Predvsem z vidika, da je celotna zakonodaja, ki ureja ta postopek, nedorečena in pušča občine same, da se spopadajo z negativnimi posledicami priseljevanja, predvsem v šolstvu in v zdravstvu,« pojasnjuje župan.

Priseljevanje tujcev ima tudi temno plat, poudarjajo na kranjski občini. Soočajo se namreč z zlorabami našega socialnega sistema oziroma socialnih transferjev. »Imeli smo primere prijave začasnega bivališča neobičajno velikega števila tujih oseb na enem samem naslovu, izkoriščanje socialnih pomoči družini, ki je bila samo še fiktivno prijavljena na naslovu v mestni občini, dejansko pa že v drugi državi Evropske unije. Neznanje slovenskega jezika prinaša velike težave pri sporazumevanju pri osebnih zdravstvenih zadevah, še posebej mater, pri vključevanju otrok v osnovno šolo in na splošno razumevanju slovenske družbe,« med drugim navaja Rakovec.

Večja koncentracija tujcev v mikro okoljih, ki sami ne zmorejo primerne vključitve v skupnost, povzroča tudi nemir prebivalstva, ki nato krivi župana, da ustrezno ne uredi dovoljenj za bivanje in delo tujcev, dodajajo na kranjski občini. Ob  tem prejemajo še opozorila, da imajo pridruženi člani družine prosilca brez znanja slovenskega jezika izjemno majhne možnosti poiskati si zaposlitev, posledično pa je družina obsojena na odvisnost od socialnih pomoči, kar bremeni njih in družbo. »Dejstva so, da ne občina in ne župan nimata pristojnosti urejanja tega področja in da je edina učinkovita pot v ustreznih zakonskih določilih. Kot je videti, se predlog novele zakona, ki so ga pripravili na Ministrstvu za notranje zadeve, oddaljuje od učinkovitih sistemskih rešitev, ki bi podpirala podobne pogoje za priseljevanje tujcev, kot jih poznajo druge države Evropske unije z dolgoletno tradicijo sprejemanja tujcev v svoja okolja,« so sporočili s kranjske občine.

Župan Rakovec pa ob tem dodaja, da se zavedajo, da v Sloveniji, tudi v Kranju, potrebujemo tuje delavce in strokovnjake. »Razumemo, da je bil najbrž namen novele Zakona o tujcih olajšati prihod in zaposlovanje tujcev predvsem v izredno deficitarnih poklicih, vendar rahljanje pogojev ni prava pot. Odpira nove izzive in možnosti odklonov, tako za lokalne skupnosti kot same tuje državljane, ki se za Slovenijo odločijo iz plemenitih razlogov, da bi delili svoje znanje in zase pridobiti boljše pogoje dela ter plačila.«