Z današnjim dnem so prvi potniki začeli uporabljati novi terminal. Od prvih želja do končne realizacije je preteklo kar nekaj časa. Kako je potekala celotna pot?
Ta pot je bila kar dolga, skoraj 20 let. Letališče je šlo tako kot vsa aviacija skozi kar nekaj kriz. Tako se je vedno, ko naj bi se ta pot začela, ustavila. Po privatizaciji se je novi lastnik skupaj z vodstvom letališča predvsem ukvarjal, kdaj naj bi ta nova kapaciteta nastala. No, dobili smo jo morda v najtežjih časih, pa vendar mislim, da upravičeno. To se bo zagotovo pokazalo v naslednjih letih.
Ob tem se postavlja vprašanje, zakaj in kako vam je uspelo izpeljati ta projekt v teh čudnih časih?
Predvsem zaradi ekipe, ki jo ima Fraport Slovenija oziroma ljubljansko letališče. Kot drugo zaradi razumevanja lastnika, da promet bo in zagotovo bo tudi v Sloveniji, saj ga svet potrebuje. Kot tretje pa tudi razumevanje države, predvsem s korona ukrepi, ki so bili sprejeti, ter enkratno denarno pomočjo, da tudi Slovenija potrebuje sodobno letališče oziroma infrastrukturo.
Kaj nov terminal prinaša ljubljanskemu letališču, Fraportu Slovenija in seveda potnikom?
Terminal je predvsem večji, prostorsko potnikom omogoča več svobode pri registraciji prtljage, kjer smo prej imeli kar precejšnje težave s stisko s prostorom. Kot druga točka, ki je zelo pomembna v tem procesu, je varnostna točka, pregled potnikov in osebne prtljage, kjer imamo sedaj štirikrat več prostora. Zamenjala se je tudi vsa tehnologija, skratka sprejem prtljage in potem njeno vodenje, s tem pa je manjša možnost za izgubo oziroma zamenjavo. Pomembna je tudi točka udobja za potnike, predvsem nova in osvežena komercialna ponudba s popolnoma novim konceptom ter nov poslovni salon in nova odhodna hala, kjer je veliko več prostora kot prej.
Kaj pa stari terminal?
Za stari terminal je predvidena manjša obnova. Rahlo ga bomo preuredili. Povezan bo z novim terminalom in bo še v funkciji prometa. Predvsem je mišljeno, da bomo v njem odpremljali letala, ki imajo posebne specifike, kot so recimo izraelski čarterji zaradi varnosti. Tudi v primeru, če se bo povečeval promet nizkocenovnih prevoznikov, bomo lahko te odpremljali v tem terminalu. Uporaben pa bo tudi kot neka rezerva, če bi neki ključni sistem v novem terminalu odpovedal. Takrat bi lahko delovali tudi v starem terminalu.
Koronakriza je pustila posledice tudi v Fraportu Slovenija
Kako je na Fraport Slovenija vplivala epidemija novega korona virusa?
Kriza ni vplivala samo na Fraport Slovenija, ampak na celotno letalstvo po svetu. Mislim, da je bilo med vsemi industrijami najbolj prizadeto. Praktično smo lani od 17. marca ostali brez potnikov in se potem skozi odprtje borili za tistih nekaj tisoč potnikov. Na koncu smo leto končali z okrog 300.000 potniki, kar je 15 odstotkov od prometa, ki smo ga imeli leta 2019.
Če primerjava lansko leto in prve mesece letošnjega leta, se je kaj spremenilo?
Do lanskega zaprtja letališča v marcu smo imeli kar nekaj prometa, sicer še v okviru okrevanja po propadu Adrie Airways. Sicer prvi trije meseci niso čisto primerljivi. Letošnji so bili denimo slabši od lanskih. Prav tako jesenski, zimski in pomladni meseci niso bili dobri, saj nas je zajel nov val epidemije. Od konca maja pa se promet ponovno pobira in prihaja nazaj na številke, ki smo jih imeli tudi lansko poletje.
Kako ste lahko preživeli? Kakšne ukrepe ste morali sprejeti, da ste obstali?
Sprejeli smo mešanico ukrepov. Najbolj boleč je bil zagotovo ta, ko smo morali odpuščati zaposlene, ker pač ni bilo dela za toliko ljudi. Znotraj hiše smo ustavili tudi vse trošenje in nepotrebne investicije, razen investicije v nov terminal. Ob tem smo koristili vse pomoči, ki jih je ponudila država, ki so bili, po mojem mnenju, zelo učinkoviti. Seveda pa nam je pomagal tudi lastnik, Fraport AG, ki je v družbi pustil vse dobičke, s katerimi smo lahko preživeli to obdobje. Ne nazadnje pa nam je pomagala tudi država z enkratno denarno pomočjo, ki je bila odobrena prek Evropske komisije. Seveda je vedno premalo, a nam je prišla zelo prav, da smo lahko dokončali investicijo. Kljub temu, da smo odpuščali, smo lahko obdržali več zaposlenih, kot je bilo prometa in seveda bo to vplivalo na naše poslovanje v tem in prihodnjih letih.
Letalski prevozniki se vračajo
Kako je trenutno s prometom na ljubljanjskem letališču, kam lahko letimo?
Promet se počasi pobira. Prevozniki prihajajo nazaj. Za nas je ključnega pomena, da vsi veliki, pomembni prevozniki prepoznavajo Slovenijo kot pomemben produkt in kjer tudi najdejo svojo ekonomiko. Trenutno je iz ljubljanskega letališča možno leteti na 10 destinacij. Aeroflot leti v Moskvo, Air France v Pariz, Air Serbia v Beograd, LOT Polish Airlines v Varšavo, Lufthansa v Frankfurt, SunExpress v Antalijo, Transavia v Amsterdam in Turkish Airlines v Istanbul, prav ta teden pa sta se jim pridružila še Brussels Airlines, ki leti v Bruselj, in Air Montenegro, ki leti v Tivat. Obstoječim prevoznikom se bodo tekom poletja pridružili še drugi. Po trenutnih napovedih bodo to Wizz Air, ki bo letel v Bruselj-Charleroi, Swiss International Airlines v Zurich, Israir v Tel Aviv, British Airways v London Heathrow in easyJet v London Gatwick. Leti na slednji dve angleški destinaciji se sicer malo zamikajo zaradi novega seva v Angliji, a pričakujem, da bosta začela leteti konec julija ali v začetku avgusta. Še posebej me veseli, da prihajata dva nova prevoznika, ki bosta letela na destinaciji, za kateri smo si prizadevali že več let. Iberia bo tako letela v Madrid, flydubai pa v Dubaj. Ob tem bodo že sedanji prevozniki v prihodnje tudi povečali število svojih letov.
Kakšni ukrepi sicer veljajo glede potovanj z letalom in kaj svetujete potnikom?
Ukrepi se dnevno spreminjajo. Potniki naj si tako pogledajo predvsem spletne strani prevoznikov, kljub temu da so na voljo tudi naše informacije, vendar se, kot rečeno, to dnevno spreminja. Na letališču imamo vse potrebne informacije, v kolikor jih potnik potrebuje, ob tem pa imamo tudi točko, kjer se lahko vsak potnik testira pred odhodom ali potem ob prihodu v Slovenijo.
Kako pa je s tovornim prometom?
Tovorni promet praktično ni utrpel takšnih posledic kot potniški. Lani je sicer v času koronakrize upadel za 20 odstotkov, sedaj pa raste in ga imamo več kot leta 2019. Logistika je namreč pomemben del te koronakrize, saj pomeni dobavo od vseh potrebnih farmacevtskih izdelkov do dobave za avtomobilsko industrijo in tiste, ki ni utrpela večjih posledic med to krizo. Ob tem pa rastejo tudi investicije okoli letališča.
Kako gledate naprej, kakšne so vaše napovedi, vaša pričakovanja?
Jaz sem optimist. Aviacija oziroma letalska industrija je zelo trdoživa. Preživela je številne krize, od terorističnih, naftnih, nepremičninskih, finančnih do bankrotov prevoznikov. Tudi pri nas smo šli skozi to. Promet bo, vendar v tej krizi bo verjetno potrebno nekaj let, da se stabilizira. Če pa bodo prihajale nove krize, pa se bo letalski promet ponovno prilagajal, ampak svet brez letalskega prometa ne more več.
Google plačuje dobro plačo od doma od 4500 do 6000 dolarjev na teden, kar je neverjetno pred letom dni, ko …
Vse kar navadni smrtniki rabimo so nizkocenovni prevozniki, vse ostalo je luksuz.
Uničimo,zapravimo,prodamo tujcem in potem se mi z njihovim delom bahamo o prometu in razvoju letališča-po naših nastavljenih kadrih,ki so v …