Kot je izpostavil generalni direktor direktorata za trajnostno mobilnost in prometno politiko Darko Trajanov, se je v zadnjih nekaj letih cikel investicij v kolesarjenje precej povečal. Država med leti 2019 in 2023 v kolesarsko infrastrukturo vlaga več kot 200 milijonov evrov večinoma iz evropskih sredstev. Tako je v državi v tem času predvidena vzpostavitev več kot 500 kilometrov kolesarskih povezav.
Investicijski cikel pa se bo nadaljeval tudi v naslednji finančni perspektivi, ki se trenutno še programira. "Želimo si, da bi čim več naredili na državnem kolesarskem omrežju," je dejal Trajanov. Izpostavil pa je tudi pripravo nacionalne kolesarske strategije, za katero si želi, da bi bila sprejeta v prihodnjem letu.
Da bi prispevali k nadaljnjemu razvoju kolesarjenja in kolesarske infrastrukture v državi, so se odločili zbrati vse deležnike s področja kolesarjenja in jih med seboj povezati. Zato so pripravili prvo nacionalno konferenco, za katero želijo, da postane stalnica. Namenjena je srečevanju in izmenjavi izkušenj ter znanj deležnikov na vseh nivojih, od strateškega načrtovanja, prek načrtovanja izgradnje infrastrukture do samih uporabnikov kolesarske infrastrukture.
Kot je izpostavil Trajanov, je kolesarjenje zelo pomemben način trajnostne mobilnosti, ki si ga želijo promovirati na vseh ravneh. "Zavedamo se pomena infrastrukture, ki je predpogoj za to, da se kolesarjenje razvija," je dejal in dodal, da se jim zdi zelo pomemben tudi dvig varnosti na kolesarski infrastrukturi tako z naložbami kot z osveščanjem ljudi, da se na kolesarski infrastrukturi omogoča strpno, kulturno sobivanje uporabnikov.
Prvi dan konference, ki jo organizirajo okviru v Interreg projekta Danube Cycle Plans - Kolesarska strategija v Podonavju, katerega cilj je povečati delež kolesarjenja v Podonavski regiji, so govorili o tem, kako s povezovanjem deležnikov na različnih ravneh odločanja priti do boljše kolesarske infrastrukture in boljšega turističnega kolesarskega produkta.
Drugi dan bodo govorili o vlogi kolesa pri dnevni mobilnosti in odprli vprašanje, kako lahko kolesarjenje v kombinaciji z javnim prevozom prispeva k ciljem razogljičenja družbe.
Kranjski župan Matjaž Rakovec je vesel, da je ministrstvo za infrastrukturo za mesto prve konference izbralo Kranj. Prepričan je, da to ni naključje, saj je Kranj eno večjih središč kolesarstva v državi tako po tekmovalni plati in organizaciji različnih dirk in prireditev kot po razvitosti kolesarske infrastrukture oziroma sistema izposoje koles.
"Kolesarjenje poleg tega, da je pomembno z vidika rekreacije in dobrega počutja, ima izreden vpliv tudi na trajnostno mobilnost. Vse bolj se zavedamo, da je s klasičnega načina prevozov treba preiti na alternativni način in kolesarstvo je zagotovo tisto najbolj udarno področje, ki ga moramo v Sloveniji še razvijati," je dejal Rakovec.
Ob tem je tako kot Trajanov izpostavil pomen infrastrukture in pomen sodelovanja pri njeni izgradnji, tako med občinami, kot znotraj regije in tudi celotne države.
Kot je dejal, obstaja kar nekaj mehanizmov, prek katerih je mogoče sofinancirati izgradnjo omenjene infrastrukture. V Kranju so tako od leta 2017 število varnih kolesarskih poti povečali s 24 kilometrov na preko 70, izziv pa bosta še povezava s Škofjo Loko in Golnikom.