Živa knjižnica: Tehnofobija ni za ženske je del projekta Evropski izziv (The Europe Challenge), v okviru katerega je Mestna knjižnica Kranj že v lanskem letu izvedla več odmevnih dogodkov, do konca letošnjega januarja je potekal literarni natečaj dobrih zgodb, za dan žena, 8. marec, pa bodo o tej temi spregovorili tudi na okrogli mizi.

Doslej je udeležbo v petkovi Živi knjižnici potrdilo deset sogovornic. Spregovorile bodo o izzivih, ki so jih premagale na svojih poteh, izkušnjah, pogledih na svet. »Knjigo« si lahko izposodite za pol ure in izkoristite prednost pogovora na štiri oči - vprašate lahko vprašate vse, kar vas zanima. Zlasti so dobrodošli srednješolci in osnovnošolci višjih razredov, ki se odločajo o svojih poklicnih poteh, in vsi, ki bi želeli prispevati k premagovanju spolnih stereotipov v osebnih in poklicnih okoljih, sporočajo iz Mestne knjižnice Kranj.

"Knjige" bodo:

Špela Jug, zaposlena kot procesna tehnologinja na enoti Trdni izdelki v farmacevtskem podjetju Lek, je magistrski študij zaključila z nalogo na zelo aktualno temo učinkovitosti mRNA-cepiv proti nalezljivim boleznim.

Katja Popovič je razvojna inženirka v podjetju EKWB. Magistrica strojništva pri svojem delu skrbi za razvoj novih izdelkov na področju hlajenja računalniških komponent – to zajema 3D modeliranje, numerične simulacije fluidov in prenosa toplote, tehnologijo in vzorčenje.

Dijana Makivić Grilc je višja tržna analitičarka v podjetju GEN-I. Vodi ekipo zaposlenih, ki v regijah južne in osrednje Evrope napoveduje gibanje cen električne energije s pomočjo scenarijskih fundamentalnih simulacij. Pri tem upošteva vse, kar je pomembno za oblikovanje cene elektrike – od vremenske napovedi temperatur zaradi odjema, napovedi vetra in osončenja zaradi proizvodnje, do cen goriv različnih tehnologij proizvodnje.

Saša Vrhovec Hartman je kriminalistična izvedenka in dela kot daktiloskopinja na Nacionalnem forenzičnem laboratoriju na Ministrstvu za notranje zadeve. Najprej je bila mlada raziskovalka na inštitutu za biofiziko, po doktoratu je nadaljevala delo na Kemijskem inštitutu na odseku za mikrobno biologijo in nanobiotehnologijo.

Jasna Hengović je razvijalka programske opreme v podjetju Cosylab. S sodelavci razvija in integrira programsko ter strojno opremo za najbolj zahtevne, natančne in napredne sisteme na svetu, kot so ITER, ESA, CERN, ALMA ipd. Najbolj ponosna je na razvoj programske opreme, ki omogoča bolnišnicam boljše zdravljenje raka, in sicer s protonsko terapijo. Ta obeta znatno bolj učinkovito zdravljenje rakastih obolenj z manjšim negativnim vplivom na organizem kot obstoječe kemoterapije.

Eneja Osterman, doktorica tehničnih znanosti iz strojništva, je projektna vodja na področju energetskih rešitev v podjetju Interenergo. Njeno delo obsega predvsem vodenje projektov za implementacijo energetskih rešitev z namenom zmanjšanja rabe energije.

Anita Mikulič, diplomirana komunikologinja in socialna delavka, je zaposlena v enem od večjih IT podjetij kot tehnična pregledovalka v oddelku poslovne prakse. Pristojna je za tehnični pregled ponudb za določen segment izdelkov.

Ina Čarić je diplomirana inženirka strojništva in učiteljica. V vzgoji in izobraževanju je zaposlena že skoraj 30 let. Lani je končala dokvalifikacijo za delo z otroki s posebnimi potrebami. Ljubezen do strojništva, poučevanja in dela z otroki s posebnimi potrebami je združila v svoji sedanji službi na Zavodu za gluhe in naglušne v Ljubljani. Tam poučuje strokovne predmete na srednji šoli za strojništvo.

Bojana Kenda je najprej diplomirala iz primerjalne književnosti in angleškega jezika s književnostjo, nato pa krajši čas poučevala angleščino na srednji šoli. Po diplomi na Fakulteti za računalništvo in informatiko pa je tudi programerka. Dobila je zaposlitev v telekomunikacijskem podjetju, kjer razvija nova orodja za čim hitrejše, zanesljivejše in učinkovitejše izvajanje avtomatskih testov programske opreme omrežnih naprav.

Tjaša Bevc je inženirka laboratorijske biomedicine. Zdaj dela v kemijskem laboratoriju, kjer vsak dan pregleduje različne produkte nafte, spogleduje pa se tudi s spletnim marketingom. Veliko ji pomeni dobrodelnost in je vodja projekta hobotnica, v okviru katerega kvačkajo majhne hobotnice za nedonošenčke. To so edine igračke, ki jih imajo lahko nedonošeni otroci pri sebi, saj jih lovke pomirjajo in tako tudi hitreje napredujejo. Delo za in z otroki pa jo izredno veseli in dopolnjuje.