Epidemija covid-19 je številne stvari, ki so se nam včasih zdele samoumevne, obrnila na glavo. Potem, ko smo še konec lanskega in v začetku letošnjega leta digitalni svet jemali kot rezervo, se je od marca naprej pokazal kot naša realna prihodnost. Zamajali so se temelji našega družbenega življenja – gospodarstvo in šolstvo sta bila praktično čez noč prisiljena v drastične spremembe. Digitalizacija ni bila več zgolj »trend prihodnosti«, pač pa »nujno zlo preživetja«. To so na današnjem posvetu večkrat izpostavili današnji sogovorniki dr. Žiga Zaplotnik s Fakultete za matematiko in fiziko ter član ekipe projekta covid-19 Sledilnik, podjetnika Matej Kalan in Blaž Branc, župan Mestne občine Kranj Matjaž Rakovec in dr. Janez Bešter s Fakultete za elektrotehniko in vodja centra Digitalna univerza na Univerzi v Ljubljani.

Kranjski župan Matjaž Rakovec je izpostavil odlično delovanje občinske Civilne zaščite, dobro sodelovanje z zdravstvom in prostovoljce. »Na Mestni občini Kranj smo dali pomembno vlogo zajezitvi širjenja koronavirusa. Pomembno smo ojačali komuniciranje na temo koronavirusa. Občanke in občane preko različnih kanalov stalno obveščamo in opozarjamo, naj upoštevajo veljavne ukrepe,« je med drugim izpostavil Rakovec. Ob tem pa so imeli priložnost tudi za pospešitev projektov na področju pametnega mesta. Tako so z domačimi podjetji vzpostavili pilotni projekt Pametna Mlaka, ki bo podlaga za nadaljnjo širitev pametnih storitev v celotni občini.

Ob začetku epidemije so se morali hitro prilagoditi tudi podjetniki, če so želeli obdržati posel. Večina stvari se je tako preselila na splet. Medtem ko so se sprva nekateri temu precej upirali, pa so kasneje ugotovili, da je mogoče to še celo bolje kot prej. »Veliko storitvenikov ugotavlja, da jim to zdaj sploh ni težko. Od raznih voditeljev delavnic do inštruktorjev joge, ki so bili res kritično odvisni od starih poslovnih modelov, zdaj delajo neko online produkcijo in ugotavljajo, da je to pravzaprav čisto v redu. Mislim, da bomo v prihodnje prej trikrat premislili, preden se bomo usedli v avto in se fizično odpeljali na neko lokacijo, konferenco ali kaj podobnega. To pomeni, da bomo vse, kar bomo lahko, počeli online. Seveda pa to ne bo veljalo za vse storitve. Jaz mislim, da bomo še vedno hodili k svojemu lokalnemu frizerju,« je izpostavil podjetnik Blaž Branc.

Dr. Žiga Zaplotnik pa je bil precej kritičen tako do pozno uveljavljenih ukrepov do samih prebivalcev, ki ukrepov ne jemljejo resno. »Pri vsem tem je v ospredju predvsem vprašanje posameznikove zasebnosti. Temu se vsaj v zahodnem svetu nismo pripravljeni odreči, niti za ceno tega, da bi obvarovali življenja. Recimo vzhodnjaki, kot so Singapur, Tajvan pa so se delu te zasebnosti odreči za to, da so lahko bolj natančno spremljali epidemijo in jo potem tudi zatrli. In oni so, bi rekel, tudi ekonomski zmagovlaci te krize. Praktično niso imeli lockdowna oziroma je bil ta omejen na neko kratko časovno obdobje,« je izpostavil Zapolotnik. Tudi on napoveduje, da se bo družba po tej zdravstveni krizi precej spremenila, enako tudi delo. Po njegovem pričakovanju bo delo od doma postalo neka stanica. Vse to pa bo, glede na to, da se sam profesionalno ukvarja z vremenom in njegovim napovedovanjem, po njegovem prepričanju še naprej pozitivno vplivalo na okolje.