V nedavnem pogovoru za STA je na nerešene težave zaradi neprevzemanja komunalne odpadne embalaže opozoril tudi direktor zbornice komunalnega gospodarstva pri Gospodarski zbornici Slovenije Sebastijan Zupanc. Inšpektorat je, kot je navedel direktor, zaradi neprevzemanja letos družbam za ravnanje z odpadno embalažo izdal že 34 odločb, v pol leta pa je pri komunalnih podjetjih obležalo več kot 7 tisoč ton neprevzete embalaže.

Od šestih družb za ravnanje z odpadno embalažo sta v prvem letošnjem polletju samo dve družbi - Dinos in Slopak - izpolnjevali svoje obveznosti prevzemanja komunalne odpadne embalaže skladno s sklepom o deležih, ki ga je sprejela vlada. "Vse druge družbe svojih obveznosti ne izpolnjujejo," je za STA dejal Zupanc in opozoril, da inšpekcijske službe vodijo postopke zoper komunalna podjetja zaradi neustrezno skladiščenih odpadkov, ki so posledica neprevzema embalaže s strani družb za ravnanje z odpadno embalažo, medtem ko zoper te družbe inšpekcijske službe ne ukrepajo, saj bi zaradi ponavljajočih se kršitev morale izrekati najstrožje možne ukrepe.
"Država je za rešitev tega problema v preteklosti namenila skoraj 15 milijonov evrov davkoplačevalskega denarja. Verjamem, da je preprostemu državljanu težko razumljivo, kako je to mogoče, da kljub enormni porabi državnega denarja situacija še vedno ni urejena," je dejal Sebastijan Zupanc.

Komunala Kranj: 285 ton neprevzete odpadne embalaže

Razlog za neprevzemanje komunalne odpadne embalaže gre, kot so nam razložili iz Komunale Kranj, v prvi vrsti iskati pri Sklepu o določitvi deležev odpadne embalaže, ki ga je Vlada Republike Slovenije izdala za 1. in 2. kvartal leta 2022. Določitev deležev za 1. in 2. trimesečje leta 2022 ne upošteva, za katere proizvajalce posamezne družbe za ravnanje z odpadno embalažo izvajajo storitev ravnanja z odpadno embalažo.

"Družbe za ravnanje z odpadno embalažo zagotavljajo ravnanje z odpadno embalažo na račun proizvajalcev – zavezancev za PRO, in sicer za tiste proizvajalce, s katerimi imajo sklenjeno pogodbo za posamezno koledarsko leto. S pogodbo proizvajalci prenesejo svoje obveznosti ravnanja z odpadki na družbe za ravnanje z odpadno embalažo, kar pomeni, da so obveznosti posamezne družbe za ravnanje z odpadno embalažo za prevzem odpadne embalaže samo takšne, kot so jih na njih prenesli proizvajalci in ne morejo biti večje ali drugačne," so pojasnili iz Komunale Kranj.

V času epidemije covid je količina zbranih komunalnih odpadkov v Kranju in sosednjih občinah narasla, letošnje količine pa so, kot so nam pojasnili, na ravni lanskih.

Na vprašanje, koliko neprevzete odpadne embalaže je trenutno na območju Kranja, so nam iz Komunale Kranj odgovorili, da na svojem skladiščnem prostoru skladiščijo približno 220 ton odpadne embalaže, na drugi lokaciji pa še približno 65 ton.

Lani je Komunala Kranj izdala izdala štiri pozive za prevzem odpadne embalaže, v letošnjem letu pa tri pozive. (Tak poziv oziroma prijavo komunalno podjetje poda inšpektoratu ob 80-odstotni preseženosti količin skladiščne komunalne odpadne embalaže, op. a.)

"V letu 2022 nobena odločba, ki jo je izdal inšpektorat, še ni pravnomočna in posledično ni bil odpeljan niti en kilogram odpadne embalaže, ki bi bil vezan na odločbo posamezni družbi za ravnanje z odpadno embalažo," so poudarili iz Komunale Kranj.

Novega interventnega odvoza odpadkov ne bo

Na ministrstvu za okolje in prostor in okoljskem inšpektoratu so za STA pojasnili, da so letos izdali 34 odločb družbam za ravnanje z odpadno komunalno embalažo zaradi neprevzemanja. Potrdili so, da nobene odločbe nista prejela le Dinos in Slopak. Največ, 17, so jih izdali Surovini, sledili so Recikel z 11, Interseroh s petimi ter Embakom z eno.

Lani je sicer inšpektorat izdal skupno 89 tovrstnih odločb, od tega 25 Surovini, 24 Reciklu ter 19 Dinosu. Inšpektorat v akcijo stopi, ko ga izvajalec javne službe ravnanja z odpadki obvesti o 80-odstotni preseženosti količin skladiščene komunalne odpadne embalaže.

Na ministrstvu za okolje medtem zatrjujejo, da tokrat novega interventnega odvoza odpadkov na račun države ne bo.

Z letom 2023 bi sicer moral zaživeti nov sistem proizvajalčeve razširjene odgovornosti, a je ustavno sodišče izvajanje zakona o varstvu okolja v delu, ki določa več pomembnih delov tega sistema, zadržalo do končne presoje ustavnosti. Do odločitve sodišča bo veljal stari, torej trenutno veljavni sistem. Prehod v novi sistem je tako za nekaj časa odložen.

PROMO Se bomo kmalu zaradi malomarnosti zadušili v odpadkih? OB DNEVU ZEMLJE »Stisk kot blisk« ČISTILNA AKCIJA Letos manj odpadkov kot lani KOMUNALA KRANJ Začaran krog, predlog: dva evra višja položnica