Poročilo Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj in Evropske komisije o neenakosti pri raku ugotavlja, da onkološki bolnik v Sloveniji nosi pri oskrbi raka iz lastnega žepa med vsemi državami EU najmanjše finančno breme. Razlike v oskrbi raka so v Sloveniji majhne. Poleg tega je treba omeniti, da ima Slovenija kot ena izmed redkih držav EU uspešno vzpostavljene vse tri, s strokovnimi dokazi podprte presejalne programe za raka – Program DORA, Program Svit in Program ZORA. Ti programi z zgodnjim odkrivanjem zmanjšujejo umrljivost za rakom dojk, rakom debelega črevesa in danke ter rakom materničnega vratu. Pri slednjih dveh se je zmanjšalo tudi število novih primerov teh rakov. Boljše stanje kot drugod v EU imamo tudi na področju izpada presejanja v času pandemije Covida 19, ki je bil pri nas kratek, kar pomeni manj izpadlih in manj zakasnitev pri diagnozah.

Program SVIT pri navidezno zdravih Slovencih v starosti od 50 do 74 let s preprostim testom blata išče sledove prikrite krvavitve. Od 1. 1. do 31. 12. 2022 je bilo v program povabljenih 30.205 oseb, Gorenjska zdravstvena regija je imela najvišjo odzivnost v Sloveniji (66,5 %), a še vedno nismo dosegli odzivnosti iz predcovidnega leta 2019 (69,5 %). Odzivnost moških je za 9,3 odstotne točke nižja od odzivnosti žensk. Najboljša odzivnost je bila v občini Jezersko (83,8 %), najslabša pa v občini Jesenice (56,6 %). Ciljno 70 % odzivnost je dosegalo 8 občin, poleg Jezerskega še Žiri, Železniki, Gorenja vas - Poljane, Šenčur, Škofja Loka, Naklo in Cerklje na Gorenjskem. Med osebami s pregledanimi vzorci blata je imelo 95 % oseb negativen, 5 % oseb pa pozitiven izvid presejalnega testa. V tem letu je 855 oseb s prikrito krvavitvijo v blatu prvič opravilo kolonoskopijo. Odkritih je bilo 7 rakov debelega črevesa in danke, 153 oseb pa je imelo napredovali adenom, ki predstavlja večje tveganje za nastanek raka. Povprečen čas do kolonoskopije v Programu Svit je bil v letu 2022 tri tedne, najdaljša čakalna doba pa pet tednov od naročila na preiskavo. Presejalni program Svit je tako z zgodnjim odkrivanjem že zmanjšal umrljivost zaradi raka debelega črevesa in danke ter tudi število novoodkritih primerov tega raka.

Program ZORA je najstarejši presejalni program na področju raka v Sloveniji, saj organizirano poteka že od leta 2003. Namenjen je odkrivanju rakavih in predrakavih sprememb materničnega vratu pri ženskah, starih od 20 do 64 let. V sklopu programa ZORA ginekologi s pregledovanjem zdravih žensk pravočasno odkrijejo tiste, ki imajo predstopnjo ali začetno stopnjo raka materničnega vratu. Program na Gorenjskem v zadnjem triletnem obdobju ne dosega ciljne 70 %. Pregledanosti znaša 69,3 %, kar je nekaj manj od slovenskega povprečja (71,4 %) in kaže trend upadanja. Med upravnimi enotami 70 % pregledanosti v zadnjem triletnem obdobju na Gorenjskem ne dosegajo upravne enote Jesenice, Kranj in Tržič, je pa trend upadanja prisoten v vseh upravnih enotah, z izjemo Tržiča. Med gorenjskimi občinami je imela v zadnjem triletnem obdobju najboljšo pregledanost občina Železniki (74,5 %), ciljne pregledanosti pa ne dosegajo Bled, Bohinj, Jesenice, Kranj, Kranjska gora, Preddvor, Tržič in Žirovnica. Po zaslugi tega programa rak materničnega vratu sicer postaja redek rak. Število novozbolelih se je tudi na Gorenjskem po uvedbi programa že znižalo, saj je bil rak materničnega vratu v letu 2019 na novo odkrit pri 14 ženskah, ob uvedbi programa v letu 2003 pa pri 28.

Program DORA je namenjan zgodnjemu odkrivanju raka dojk in vključuje ženske, stare od 50 do.69 let, na dve leti. Na Gorenjskem delujeta dva taka centra, eden ob Splošni bolnišnici Jesenice in drugi, v Bolnišnici za ginekologijo in porodništvo v Kranju. Ženske se dobro odzivajo na vabila, v zadnjem letu jih je bilo skupno slikanih 10.834, kar predstavlja 76,9 % odzivnost, ki je malo nižja kot v Sloveniji (78,1 %). Najvišjo udeležbo imajo občine Gorenja vas-Poljane, Gorje, Cerklje na Gorenjskem in Bohinj. Najmanj žensk se je udeležilo presejalne mamografije iz občin Tržič in Jezersko. Med vsemi slikanimi iz vseh gorenjskih občin so zdravniki radiologi pri 329 ženskah na slikah odkrili sumljive spremembe, zato so bile napotene na dodatne diagnostične preiskave na Onkološki inštitutu Ljubljana. Pri okoli 50 ženskah so nato odkrili raka dojk, vendar ta številka še ni dokončna. Večina rakov dojk, odkritih v programu DORA, je majhnih, zato jih ženska sama ne more zatipati pri samopregledovanju. Zdravljenje pri majhnih rakih je manj obsežno, okrevanje hitrejše in kakovost življenja bolnic večja.