Radovljiški župan Ciril Globočnik je prejšnji teden imenoval posebno svetovalno skupino, ki podpira umestitev gorenjske regijske bolnišnice na območje Radovljice. Skupino vodi radovljiški podžupan in do nedavnega v. d. direktorja Splošne bolnišnice Jesenice Miran Rems, med člani pa je med drugim tudi aktualni direktor jeseniške bolnišnice Mark Toplak. Skupina bo županu svetovala pri postopkih za izvedbo projekta gorenjske regijske bolnišnice, povezovala občino s pristojnimi državnimi ustanovami in z drugimi gorenjskimi občinami ter povezovala občino, lastnike zemljišč in državne ustanove pri zagotavljanju potrebnih zemljišč, so sporočili z Občine Radovljica.
Za lokacijo v Radovljici je bila leta 2017 izdelana prostorsko programska preveritev, s katero je seznanjena tudi vlada. Po mnenju stroke bi na Gorenjskem potrebovali bolnišnico s 500 posteljami, pri čemer bi morali ohraniti tudi jeseniško bolnišnico, ki pa po mnenju projektne skupine kljub posodobitvam ne more zadostiti pogojem za regijsko bolnišnico.
Na Jesenicah umestitvi bolnišnice v Radovljici nasprotujejo
Da nova regijska bolnišnica sodi k njim, na drugi strani vztrajajo na Jesenicah. Tamkajšnji župan Blaž Račič je tako ta teden poslal dopis, da na Jesenicah vztrajajo pri svoji nameri ohraniti bolnišnično dejavnost na Jesenicah. Z dopisom je seznanil tudi vlado. Račič ocenjuje, da delovanje radovljiškega župana zanemarja eno ključnih prioritet Gorenjske kot regije, in sicer enakomerni razvoj ter poseljenost regije. Hkrati ocenjuje, da takšno delovanje ne more biti podlaga za partnerstvo. Kot poudarja Račič, je za jeseniško občino ohranitev dejavnosti splošne bolnišnice v občini vitalnega pomena.
Ponovil je tudi argumente za to, da bi splošna bolnišnica ostala na Jesenicah, kjer bolnišnično dejavnost razvijajo že več kot 125 let. "Ohranitev dejavnosti splošne bolnišnice v občini Jesenice je za nas strateškega pomena. Želimo si, da regija in tudi država prepoznata strateške napore in usmeritev Občine Jesenice v krepitev zdravstvene dejavnosti in jih podpira," je izpostavil Račič. Prepričan je, da na območju obstoječe bolnišnice obstaja prostor za širitev bolnišnice dejavnosti. "V razmislek smo ponudili tudi dodatno možnost, to je ureditev nove bolnišnice na območju Dobravskega polja, za kar bi bilo mogoče ob ustrezni politični podpori pripraviti državni prostorski načrt," je zapisal Račič.
Svetniška skupina Socialnih demokratov v jeseniškem občinskem svetu je Račiču posredovala tudi predlog aktivnosti za ohranitev splošne bolnišnice na Jesenicah. Prepričana je, da je ohranitev bolnišnice prednostna naloga občine, ki zahteva pospešitev aktivnosti in angažiranja župana. Županu predlagajo, naj imenuje strokovno skupino, ki bi pripravila predstavitev prednosti umestitve regijske bolnišnice na območju obstoječe bolnišnice.
V Kranju zaupajo stroki
Ob teh nesoglasjih glede lokacije nove bodoče regijske gorenjske bolnišnice se mnogi sprašujejo, kje je v tej zgodbi Mestna občina Kranj in zakaj ne bi bila nova bolnišnica na njenem območju. Kranj je namreč regijsko središče in po mnenju nekaterih bi morala zato nova bolnišnica stati v Kranju.
Na Mestni občini Kranj so nam povedali, da pri odločitvi o lokaciji nove bolnišnice zaupajo predvsem stroki. Zagovarjajo namreč stališče, da je to odločitev zdravstvene stroke in Ministrstva za zdravje. »Gorenjska je najbolj podhranjena regija glede sekundarnega in terciarnega zdravstva. Ne želimo si, da bi katera od gorenjskih občin izgubila katerokoli od zdravstvenih ustanov, ki že delujejo na njihovem ozemlju. Razumemo, da bo treba formalno združevati te ustanove v novo pravno entiteto Gorenjske bolnišnice, da bi racionalizirali poslovanje. Pomembno je, da na Gorenjskem čim prej pridobimo nove kapacitete, ki jih krvavo potrebujemo. O lokaciji naj odloča stroka. Če presodi, da regionalna bolnišnica sodi v Mestno občino Kranj, jim to omogoča Občinski prostorski načrt in Republika Slovenija je tam večja lastnica zemljišč,« v luči prepira o lokaciji nove bolnišnice pravijo na kranjski občini.