Znano je, da se vode naravno penijo ob daljši suši in visokih temperaturah, kot jih beležimo v zadnjem obdobju. Telo vode pa v takšnih razmerah izgubi tudi naravno zmožnost prečiščevanja, zato vsako, tudi manjše onesnaženje, lahko povzroči okoljska tveganja.
Sumi o izlivanju greznic in gnojevke
V sredini junija opravljena analiza kopalnih voda na neuradnih naravnih kopališčih na Kosorepu in Save je pokazala, da so vode varne za kopanje. Naknadna, podrobnejša analiza voda v kanjonu reke Kokre, ki jo je na pobudo Krajevne skupnosti Center ter nato po naročilu Mestne občine Kranj izvedel Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano, pa je ob delnih, mikrobioloških bioloških rezultatih pokazala, da se v vodi pojavlja tako imenovano staro fekalno onesnaženje. V njej so namreč odkrili mikrobiološke parametre, kot so enterokoki in E.coli, ki so značilni za dlje stoječo fekalno vodo človeka, domačih in divjih živali ter uporabe v poljedelstvu, hkrati pa nakazujejo nepravilno in nelegalno izlivanje greznic in gnojevke. Bolj podrobni rezultati bodo znani konec julija.
Kakovost vode je sicer skladna z normativi Uredbe o upravljanju kakovosti kopalnih voda (Uradni list RS, št. 25/08), toda ob takšnih enkratnih, prepovedanih dejanjih, ko se posledično povišajo enterokoki in E.coli, voda postane neprimerna za kopanje, predvsem za otroke in najmlajše.
Nedovoljen je odvzem vode iz reke
Ob daljši suši in posledično nizkem vodotoku je velika težava tudi nedovoljen odvzem vode neposredno iz reke. Kakor kažejo rezultati merilnih postaj vodotoka Agencije RS za okolje, se med Preddvorom in Kranjem izgubi tudi precej vode. Zato iz Mestne občine Kranj pozivajo, naj ljudje ob suši vode ne črpajo vode iz rek in je ne uporabljajo za zalivanje ali pranje.
Kršilce prepovedi v obeh primerih je težko odkriti, saj Kokra in njeni pritoki tečejo od Jezerskega, Preddvora, Šenčurja, Cerkelj, Tržiča do Kranja, poleg tega gre za hitra, enkratna dejanja, ki jih je zato težko odkriti. Če obiskovalci opazijo nedovoljen izpust odpadnih voda ali črpanje vode, naj nemudoma pokličejo 112, saj gre za resno ogrožanje narave in posledično tudi zdravja ljudi. O analizi vode v kanjonu reke Kokre bo Mestna občina Kranj obvestila tudi Inšpekcijo RS za okolje in prostor ter jo pozvala k nadzoru nad izpusti v reko.
Mestna občina Kranj apelira na vse, da "ravnajo skladno z zakonodajo ter odgovorno do narave in drugih. Čisto okolje je naše največje bogastvo, zato poskrbimo, da tako ostane tudi za prihodnje rodove," so še zapisali v današnjem pozivu za javnost.
Občani prijavljajo onesnaženja
Vprašanje, koliko prijav onesnaženja reke Kokre so obravnavali v letošnjem letu in katere nezakonitosti so ugotovili, smo naslovili na Policijsko upravo Kranj.
Mag. Bojan Kos, predstavnik za stike z javnostmi, nam je posredoval podatke za celotno Gorenjsko oziroma območje Policijske uprave Kranj. Pri tem je opomnil, da so podatki zbrani ročno, kajti posebne statistike po tem kriteriju ne vodijo, zato je lahko kakšen primer nenamerno izpuščen.
Kronologija:
6. marec: Onesnaženje reke Kokre v Tupaličah. Zaznane fekalije. Obveščen inšpektorat za okolje.
4. maj: Blejsko jezero pod Hotelom Toplice. Umazanija rjave barve. Na gladini jezera se je nahajala večja količina cvetnega prahu. Brez posebnosti.
13. maj: Reka Sora. Šlo je za umazanijo naravnega izvora in ne za nevarne snovi.
18. maj: Škofja Loka. Pri čistilni napravi je rečni nadzornik opazil izpust snovi rdeče barve.
26. junij:Kokra na Savski cesti. Domnevno onesnaženje na mestu pri gradbenih delih. Ugotovljeno, da gre za pomanjkanje vode v vodotoku. Brez posebnosti.
5. julij: Kokra. Bela snov.
7. julij: Obrne, občina Bled: Pojav pene (na Savi). Okoliščine kažejo, da to nastane, ko se polni zajetje. Ni posebnosti.
7. julij: Kokra. Penjenje vode zaradi nizkega vodostaja.
V večini primerov je policija obvestila pristojne inšpekcije oziroma nadzornike, je še pojasnil predstavnik za stike z javnostmi na PU Kranj.
Čistilne naprave na Kokri
V zvezi z reko Kokro in komunalnimi čistilnimi napravami je svoje sporočilo na spletni strani objavilo tudi Komunalno podjetje Kranj. V vročinskem valu je namreč številne občane zanimalo, ali je kopanje v reki varno.
"Na reki Kokri ni območij kopalnih voda, kjer bi se izvajal uradni monitoring. Mestna občina Kranj je v juniju naročila informativne meritve kakovosti kopalne vode, na lokacijah Kosorep in Huje.
Ker so vodostaji v reki izredno nizki, se je voda segrela preko 20 stopinj Celzija, kar vpliva tudi na nižje koncentracije raztopljenega kisika v vodi. V takih razmerah bi vsako dodatno onesnaženje pomenilo povečano tveganje za vodne organizme, zato Komunala Kranj skrbno spremlja obratovanje komunalnih čistilnih naprav (KČN) in poleg rednega monitoringa izvaja še dodatne meritve očiščene odpadne vode," so navedli.
V zvezi z delovanjem komunalnih čistilnih naprav (KČN), katerih iztok je odveden v reko Kokro, so v Komunali Kranj zapisali, da v Komunali Kranj "odgovorno stojimo za delovanjem vseh čistilnih naprav v našem upravljanju" in še, da so s 1. julijem 2022 neposredno vzdrževanje sprejeli tudi Komunalno čistilno napravo Preddvor.
Komunala Kranj je zadnje vzorčenje očiščene odpadne vode izvedla v ponedeljek, 4. julija 2022, in ugotovila visoke učinke čiščenja glede na parameter za organsko onesnaženje – kemijsko porabo kisika (KPK):
− izmerjena vrednost KČN Preddvor je na iztoku 46 mg O2/l, mejna vrednost je 110 mg O2/l;
− izmerjena vrednost MKČN Golnik je na iztoku 102 mg O2/l, mejna vrednost je 150 mg O2/l;
− izmerjena vrednost MKČN Bašelj je na iztoku 144 mg O2/l, mejna vrednost je 150 mg O2/l.
Monitoring MKČN Jezersko izkazuje stabilno obratovanje, zadnje meritve so bile izvedene 11. maja 2022. Izmerjena vrednost na iztoku je znašala 49 mg O2/l. Poleg tega ima Kokra v zgornjem toku tudi v trenutnih sušnih razmerah z veliko vodnimi skoki do doline zadostno samočistilno sposobnost.
Še boljše rezultate beležijo na čistilnih napravah v Kranju in Trbojah, ki se sicer iztekata v Savo:
− izmerjena vrednost CČN Kranj je na iztoku 31 mg O2/l, mejna vrednost je 110 KPK mg O2/l;
− izmerjena vrednost ČN Trboje je na iztoku 41 mg O2/l, mejna vrednost je 110 KPK mg O2/l.
Komunala Kranj je, kot smo že poročali, že konec junija zaradi zmanjšanja izdatnosti vodnih virov izdala prepoved uporabe pitne vode za pranje avtomobilov, zalivanje vegetacije, polnjenje bazenov in pranja površin ter polnjenja gasilskih cistern brez vnaprejšnjega soglasja upravljavca vodovoda.
Pred 29 leti je Kokra celo presahnila
Spremljanje pretokov Kokre poteka že daljše obdobje, tako nizki vodostaji pa niso nobena posebnost, ampak so povezani z daljšimi sušnimi obdobji, ki so izrazita, kot na primer letos. Iz analize grafov, objavljenih na spletni strani Komunale Kranj, je razvidno, da pretok Kokre skozi desetletja upada. Največji pretok (konica) Kokre pri Kranju so izmerili 5. novembra 2012 ob 8.15, ko je znašal 222 kubičnih metrov na sekundo. (Na fotografiji zgoraj je posnetek Kokre v Predosljah, omenjenega 5. 11.2012, foto Maja Zelnik)
Najmanjši vodostaj (dnevno povprečje) je bil izmerjen 16. avgusta 1992, in sicer le 37 litrov na sekundo. Po uradnih podatkih je Kokra 6. avgusta 1993 ob 17. uri pri vodomerni postaji Kranj II celo presahnila, saj je bil pretok 0 (nič) kubičnih metrov na sekundo.