Vendar pa lastnik ni pridobil smernic ZVKDS, zato se je ob rušenju pojavila bojazen, da je prišlo do poškodovanja enega največjih staroslovanskih grobišč na območju Slovenije.

Na dogajanje je v pismu medijem opozoril zaskrbljen krajan, prijavo pa so prejeli tudi na kranjski območni enoti Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS). Kot so pojasnili za STA, so bili na nedovoljeni poseg na lokaciji nekdanjega gospodarskega poslopja na območju grobišča sredi vasi Smokuč opozorjeni 26. januarja.

Območje posega so si ogledali že naslednji dan in nato še enkrat 29. januarja ter stanje dokumentirali. Ob pregledu območja so ugotovili, da je bila izvedena odstranitev objekta do temeljev, območje je bilo poravnano, pregled zemljine pa ni izkazoval morebitnih poškodb arheoloških ostalin.

Vendar pa ZVKDS za odstranitev objekta ni izdal kulturnovarstvenega akta ali soglasja za rušitev. Zato je nedovoljen poseg prijavil pristojnim inšpekcijam. Prav tako pa tudi poseg, o katerem je bil ZVKDS obveščen 29. januarja, in sicer, da naj bi se material od rušenja deponiral na kmetijske površine jugovzhodno od vasi Hraše, kar predstavlja poseg v kulturno krajino Studenčic. Tudi za ta poseg ZVKDS ni izdal nobenega kulturnovarstvenega akta.

V ZVKDS so opozorili, da je za vse posege na območju naselbinske dediščine, arheološkega najdišča in kulturne krajine potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje ter da se pri vseh posegih v zemeljske plasti izvajajo arheološke raziskave. Prav tako so opozorili, da gre za občutljivo okolje vaškega jedra in arheološkega najdišča z grobiščnim kontekstom, kjer je vsak poseg treba skrbno načrtovati in izvesti v skladu s kulturnovarstvenimi akti.

Arheološko najdišče Smokuč - Grobišče sredi vasi je bilo prvič omenjeno v arheološki literaturi leta 1934, ko so bili pri gradnji vodnega korita sredi vas najdeni in tudi poškodovani staroslovanski grobovi. Od 60. let 20. stoletja so se na območju križišča vrstile arheološke raziskave, ki so pokazale, da se na tem območju nahaja tako poznorimsko kot tudi slovansko grobišče iz obdobja med osmim in desetim stoletjem.

Obsežnejše raziskave leta 2003 in 2004 so pokazale, da je grobišče precej obsežnejše, kot so kazali dotedanji podatki. "Tudi na površinah, ki naj bi bile že raziskane ali za katere smo domnevali, da so uničene, so bili v globljih plasteh odkriti dodatni grobovi," so pojasnili v ZVKDS. Kot so dodali, je bilo raziskanih 76 grobov, predvidevajo pa, da se grobišče širi še proti jugovzhodu.

Grobovi so bili vkopani v več pravilnih vzporednih vrstah. Najstarejši je severozahodni del grobišča, od koder se je pokopavanje širilo proti jugovzhodu. Drobno gradivo v grobovih je značilno za slovansko obdobje zgodnjega srednjega veka. Ob južnem robu grobišča pa so bili odkriti grobovi, ki so bili datirani v tretje ali četrto stoletje našega štetja.

Izkopavanje je omogočilo rekonstrukcijo prvotne konfiguracije terena, na katerem je grobišče nastalo. Zasedlo je rahlo vzpetino ob potoku, ki mu je določal severovzhodno mejo, in med cesto, ki je vsaj v mlajši fazi grobišča predstavljala njegov južni rob. Najdbe rimskodobnih grobov kažejo kontinuiteto grobišča, ki je bilo po vsej verjetnosti v skladu z rimskimi običaji locirano ob cesti.

Fotografija je simbolična. 

dezurni@styria-media.si