Z Mestne občine Kranj so sporočili, da nova znamenitost stoji na mestu, kjer je nekoč stala cerkev sv. Martina, in da zemeljsko energijsko točko predstavljajo trije litopunkturni kamni s štirimi vklesanimi kozmogrami. Ti kamni so postavljeni na krožno ploskev iz prodnatega nasutja.

"Vsak prostor ima nekakšen genski zapis, lastno identiteto. Od kakovosti tega zapisa je odvisna tudi kakovost prostora. Poglabljam se v prostor, izluščim bistvo in ga oblikujem v like - kozmograme. Te likovne zapise identitete kraja z ženo Mariko izkleševa v kamnu," je na odprtju povedal Marko Pogačnik in dodal, da so stare kulture imele globok odnos do prostora, kar je moderna civilizacija izgubila in zdaj spet odkriva.

Občane in naključne obiskovalce je povabil, naj se, če potrebujejo energetsko ali duhovno podporo, nekaj časa zadržijo v energijskem polju treh kamnov. "Postavljeni so v krogu in skupaj ustvarjajo močno energijsko jedro," je povedal kipar, ki je v preteklosti med drugim oblikoval bronasti lici Kokre in Save na mestnem vodnjaku v Kranju, z ženo pa sta izklesala tudi oltar v obnovljeni cerkvi na Šmarjetni gori.

Kot je ob uradnem odprtju zemeljske energijske točke poudaril kranjski župan Matjaž Rakovec, sta z njo zakonca Pogačnik popestrila in obogatila kotiček v precej prometnem delu Kranja. "V kamne sta vklesala zanimivo simboliko, s katero sta prostorsko lepo povezala najbolj znane dele Kranja," je povedal.

Zemeljsko energijsko točko spremljajo tudi informativne table, pri čemer je zapis o zgodovini lokacije prispeval Gorenjski muzej. Kot sta pojasnili direktorica Gorenjskega muzeja mag. Marjana Žibert in muzejska svetovalka dr. Veronika Pflaum, ki sta tudi bili navzoči na odprtju, je na desnem bregu Save poleg starega mostu nekdaj stala cerkev sv. Martina z obsežnim pokopališčem, na katerem so pokopavali od 6. do konca 18. stoletja.

Leta 1977 so arheološka izkopavanja razkrila južno tretjino grobišča, kar 543 grobov. Srednjeveška cerkev je stala že pred letom 1002, v začetku 18. stoletja pa je postala premajhna. Ob večjem deževju jo je ogrožala tudi narasla reka Sava, vidno jo je načel zob časa. Za novo župnijsko cerkev, ki so jo dokončali leta 1737, in pokopališče, so izbrali prostor v Stražišču, sta pojasnili direktorica mag. Marjana Žibert in muzejska svetovalka dr. Veronika Pflaum.

Z litopunkturo se umetnik vrača v rojstno mesto

V Kranju pred 77 leti rojeni Marko Pogačnik je bil član skupine OHO, od leta 1968 naprej po študiju na akademiji za likovno umetnost je svobodni umetnik. Veliko je razstavljal v tujini, od leta 1971, ko je z drugimi umetniki soustanovil komuno, živi z družino v Šempasu v Vipavski dolini.

Biografski leksikon na portalu Obrazi slovenskih pokrajin navaja, da se je Marko Pogačnik konec 80. let začel ukvarjati s projektom ekološkega zdravljenja Zemlje: z ženo Mariko in hčerkami Arjo, Nike in Ano je razvil novo umetniško prakso, litopunkturo, v kateri postavlja kamnite stebre na izbrane točke v zaključeni pokrajini. Z njimi, kot trdi, zdravi zemljske blokade in psihične travme v krajinskem in mestnem prostoru.

"Pri litopunkturi se s pomočjo v kamen vklesanih kozmogramov (kodirana sporočila Zemlji) premagujejo energijske blokade, ki ovirajo pretok življenskih sil. Na ta način je pomagal znova vzpostaviti naravno ravnotežje več krajem v Sloveniji, Avstriji, Srednji in Južni Ameriki in Aziji ter drugih krajih Evrope. Ob tisočletnici Gorice je znova oživil naravno energijsko os tudi v Novi Gorici in uravnovesil hitro cesto čez Rebernice."

Leta 1991 je Marko Pogačnik prejel nagrado Prešernovega sklada, oblikoval je grb Republike Slovenije, pred petimi leti pa je bil imenovan tudi za Unescovega umetnika za mir.