Andreja Valant, pomočnica direktorice CSD Gorenjska, je razložila, da trenutno tako na družine kot na posameznika še vedno najbolj vplivajo t. i. covid razmere. "Življenje se danes prilagaja ukrepom za zajezitev širjenja okužbe, ki se sprejemajo glede na epidemiološke razmere v državi. Prilagoditve pa pomenijo tudi omejitve, ki različno vplivajo na posameznika, in pri nekaterih osebne stiske še poglabljajo. Odnosna, osebna in finančna vprašanja so v teh dneh pogosto povezana z virusom in prilagoditvami na ukrepe. Soočamo pa se seveda še s stiskami oziroma težavami, kakršne so bile pred epidemijo."

Letos manj vlog za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev

Na vprašanje, koliko družin je stiski, koliko posameznikov se obrača na center in kolikim so dodeljene denarne socialne pomoči, je sogovornica odgovorila, da so na CSD Gorenjska Enota Kranj, kamor sodi šest občine Upravne enote Kranj, od 1. januarja 2021 do 30. novembra 2021 prejeli povprečno mesečno 684 vlog za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev (prejšnji mesec, v novembru 2021, denimo 697 vlog), s katero lahko posameznik oziroma družina uveljavlja različne pravice po Zakonu o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (med njimi se z isto vlogo lahko na primer uveljavlja denarna socialna pomoč, otroški dodatek, varstveni dodatek, pravica do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev,..), vlogo za uveljavljanje pravice do enkratne izredne denarne socialne pomoči in vlogo za dodelitev enkratne izredne pomoči  ob smrti, to sta pogrebnina in posmrtnina.

Lani, se pravi v letu 2020, so na CSD Gorenjska Enota Kranj dobili še mnogo več vlog, v povprečju kar 788 vlog mesečno. Podatka o tem, koliko znaša socialna pomoč v Kranju oziroma kakšno je bilo najvišje in najnižje izplačilo denarne socialne pomoči, do katere je upravičen posameznik ali družina, na CSD Gorenjska nimajo, saj o tem nimajo evidence, prav tako nimajo števila prejemnikov po občinah.   

"Višina denarne socialne pomoči za upravičenca, ki nima lastnih dohodkov po Zakonu o socialno varstvenih prejemkih, se določi v višini minimalnega dohodka, ki pripada upravičencu po tem zakonu. Višina denarne socialne pomoči za druge upravičence se določi kot razlika med minimalnim dohodkom, ki pripada upravičencu in njegovim lastnim dohodkom, ugotovljenim na način, ki ga določa ta prej omenjeni zakon. Višina denarne socialne pomoči za družino se določi kot razlika med seštevkom minimalnih dohodkov, ki pripadajo posameznim upravičencem oziroma družinskim članom, in lastnim dohodkom družine, ugotovljenim na način, ki ga določa ta zakon," je navedla Andreja Valant.

Osnovni znesek minimalnega dohodka trenutno znaša 402,18 evra in se usklajuje po zakonu, ki ureja usklajevanje transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji, uporablja pa se od prvega dne naslednjega meseca po uskladitvi.

Že prej zapletene družinske razmere so se marsikje v času epidemije covida-19 še zaostrile. Skorajda ne mine teden, ko s Policijske uprave Kranj ne bi poročali o izbruhih nasilja v družini, večinoma se nad ženskami znašajo njihovi partnerji. Kopičijo pa se tudi stiske, ko nekateri starši ne zmorejo več in odpovedo ... Na srečo vsaj na območju Mestne občine Kranj ne v lanskem ne v letošnjem letu ni bilo nobenega primera odvzema starševskih skrbi.

Kot je pojasnila Andreja Valant na CSD takrat, ko zaznajo težave v družini, raziščejo možnosti za krepitev družine, iščejo možnosti za vzpostavitev odnosa z družno in z družinskimi člani, skupaj z družino pa iščejo možnosti za izhod iz stiske in ravnanja, ki bi bila v korist otroku. Center torej v prvi vrsti načrtuje strokovno svetovanje in pomoč pri urejanju odnosov med družinskimi člani, strokovno svetovanje in pomoč pri skrbi za otroke ter usposablja družine za opravljanje njene vsakdanje vloge.

Redki primeri odvzema starševske skrbi

Le sodišče lahko izreče ukrep odvzem starševske skrbi. "Odvzem otroka staršem je skrajni ukrep, ki ga izreče sodišče. Ta ukrep je dopustno izreči le, kadar noben od drugih ukrepov, ki manj intenzivno posegajo v razmerje med starši in otroki, ne zadostuje, da bi se zavarovale otrokove koristi. Ti primeri so izjemno redki," je komentirala sogovornica.
(176. člen Družinskega zakonika, ki govori o odvzemu starševske skrbi, določa: Sodišče enemu ali obema od staršev odvzame starševsko skrb, če je otrok ogrožen in iz okoliščin primera izhaja, da ne kaže, da bi lahko ali bosta ponovno prevzela skrb za njegovo vzgojo in varstvo, zlasti če sta hudo kršila obveznosti ali zlorabila pravice, ki izhajajo iz starševske skrbi, ali sta otroka zapustila ali s svojim ravnanjem očitno pokazala, da ne bosta skrbela zanj.)

CSD Gorenjska ima v Radovljici svojo posebno enoto, Krizni center za mlade Kresnička, v katerem skrbijo za za mlade med 6. in 18. letom starosti. A kot nam je zagotovila Andreja Valant, tam ni trenutno nobenega otroka iz Mestne občine Kranj. In v Mestni občini Kranj tudi ni nobenega mladoletnega otroka, katerega skrbnik bi bil center za socialno delo.
Zaradi različnih vzrokov pa lahko otroke napotijo tudi v rejništvo. V rejništvu je zdaj nameščenih 14 otrok iz Mestne občine Kranj, na območju Mestne občine Kranj pa je 11 rejniških družin, ki skrbijo za 12 otrok.