Odvržena hrana: Prebivalci osrednje Slovenije jo najmanj cenijo

Foto: Jože Ovnik
Foto: Jože Ovnik
Statistični urad RS je v posebni publikaciji objavil nove podatke o količinah odpadne hrane pri nas. Podatki vedno znova presenečajo.
Oglej si celoten članek

Leta 2015 zavrgli za 18 kilogramov več hrane na prebivalca kot leto poprej. Razlog za to je tudi v novi metodologija zbiranja podatkov, usklajeni z EU, vendar tudi drugi podatki kažejo, na to, da se količina zavržene hrane ne zmanjšuje.

163 evrov na prebivalca

Lani smo v naših gospodinjstvih "pridelalali" za 73 tisoč ton odpadne hrane, večinoma pri pripravi in uživanju, kar je 60 kilogramov ali 16 odstotkov odpadne hrane na prebivalca, če jo pretvorimo v denar, je to 163 na prebivalca. 

Foto: Boštjan Tacol slovenija 12.07.2010 kompost, kompostiranje, bioloski odpadki, zelenjava, vrt, f Gospodinjstvo v Sloveniji je v 2015 namenilo za nakup hrane in brezalkoholnih pijač povprečno 2.671 EUR (ali 14 odstotkov vseh svojih izdatkov) ali 1.031 EUR na člana gospodinjstva. Za ta denar je v 2015 lahko  kupilo okoli 380 kg hrane na posameznega člana, 60 kilogramov smo je vrgli vstran.

Kar 48 % vse odpadne hrane nastane v gospodinjstvih. Odpadno hrano delimo na užitni in neužitni del, Po ocenah je bilo v hrani, ki je bila v obdobju 2013–2015 zavržena v Sloveniji, 36 % užitnega dela, 64 % odpadne hrane so bili neužitni deli, npr. kostkoščice, olupki, jajčne lupine, lupine.

Lani odvrgli več hrane

Odpadna hrana predstavlja le okoli tri odstotke celotne količine vseh odpadkov in okoli 22 odstotkov vseh bioloških odpadkov. V letu 2015 je v Sloveniji nastalo 151 tisoč ton odpadne hrane, odvrgli smo  za 55 tisoč ton, kar je nekoliko več, saj smo jo pred tem povprečno zavrgli 143 tisoč ton.

Prebivalec Slovenije je tako v 2015 zavrgel povprečno približno 27 kg užitnega dela hrane, hrane, kinačeloma ne bi smela končati v smeteh, ampak bi se lahko koristno uporabila. 20 kg užitnega dela hrane na prebivalca je zavrgel končni uporabnik, 7 kg užitnega dela na prebivalca pa se je zavrglo v procesu distribucije živil.

Vsak sedemnajsti pa komaj preživi

Ob tem je treba povedati, da je v Sloveniji leta 2015 zelo težko preživelo kar enajst odstotkov gospodinjstev, dvajset odstotkov jih težko preživelo mesec. Osem odstotkov gospodinjstev si ni moglo privoščiti mesnega ali enakovrednega vegetarijanskega obroka vsaj vsak drugi dan oziroma si ni moglo privoščiti kakovostne hrani.

Najmanj spoštljivi do hrane 

Foto: SURS Odvržena hrana po regijah Največ hrane zavržejo v Osrednjeslovenski in Pomurski regiji. V prvi so je leta 2015 zavrgli 91 in drugi 85 kilogramov na prebivalca. Najbolšji odnos do hrane pa imajo v Sloveniji Zasavci in prebivalci jugovzhodneg dela Slovenije. Ti so zavrgli "le"je  48 kilogramov, kar je skoraj polovica manj.

Obišči žurnal24.si

Komentarjev 1

  • 15:40 25. November 2016.

    Najmanj odvržene hrane je v predelih ,kjer živijo največ revežev . To je jasno ne rabiš akademskega naslova .

Več novic

Zurnal24.si uporablja piškotke z namenom zagotavljanja boljše uporabniške izkušnje, funkcionalnosti in prikaza oglasnih sistemov, zaradi katerih je naša storitev brezplačna in je brez piškotkov ne bi mogli omogočati. Če boste nadaljevali brskanje po spletnem mestu zurnal24.si, sklepamo, da se z uporabo piškotkov strinjate. Za nadaljevanje uporabe spletnega mesta zurnal24.si kliknite na "Strinjam se". Nastavitve za piškotke lahko nadzirate in spreminjate v svojem spletnem brskalniku. Več o tem si lahko preberete tukaj.