Leta 2015 zavrgli za 18 kilogramov več hrane na prebivalca kot leto poprej. Razlog za to je tudi v novi metodologija zbiranja podatkov, usklajeni z EU, vendar tudi drugi podatki kažejo, na to, da se količina zavržene hrane ne zmanjšuje.
163 evrov na prebivalca
Lani smo v naših gospodinjstvih "pridelalali" za 73 tisoč ton odpadne hrane, večinoma pri pripravi in uživanju, kar je 60 kilogramov ali 16 odstotkov odpadne hrane na prebivalca, če jo pretvorimo v denar, je to 163 na prebivalca.
Kar 48 % vse odpadne hrane nastane v gospodinjstvih. Odpadno hrano delimo na užitni in neužitni del, Po ocenah je bilo v hrani, ki je bila v obdobju 2013–2015 zavržena v Sloveniji, 36 % užitnega dela, 64 % odpadne hrane so bili neužitni deli, npr. kostkoščice, olupki, jajčne lupine, lupine.
Lani odvrgli več hrane
Odpadna hrana predstavlja le okoli tri odstotke celotne količine vseh odpadkov in okoli 22 odstotkov vseh bioloških odpadkov. V letu 2015 je v Sloveniji nastalo 151 tisoč ton odpadne hrane, odvrgli smo za 55 tisoč ton, kar je nekoliko več, saj smo jo pred tem povprečno zavrgli 143 tisoč ton.
Prebivalec Slovenije je tako v 2015 zavrgel povprečno približno 27 kg užitnega dela hrane, hrane, kinačeloma ne bi smela končati v smeteh, ampak bi se lahko koristno uporabila. 20 kg užitnega dela hrane na prebivalca je zavrgel končni uporabnik, 7 kg užitnega dela na prebivalca pa se je zavrglo v procesu distribucije živil.
Vsak sedemnajsti pa komaj preživi
Ob tem je treba povedati, da je v Sloveniji leta 2015 zelo težko preživelo kar enajst odstotkov gospodinjstev, dvajset odstotkov jih težko preživelo mesec. Osem odstotkov gospodinjstev si ni moglo privoščiti mesnega ali enakovrednega vegetarijanskega obroka vsaj vsak drugi dan oziroma si ni moglo privoščiti kakovostne hrani.
Najmanj spoštljivi do hrane
Najmanj odvržene hrane je v predelih ,kjer živijo največ revežev . To je jasno ne rabiš akademskega naslova .