V teh dneh je v Kranju odjeknila novica, da je umrla Nataša Stojković, ki so jo Kranjčani poznali kot Perica. Verjetno ni minil skoraj noben dan, da je ne bi srečali v starem mestnem jedru. Rada je poklepetala z ljudmi in prižgala kakšno cigareto.

Nataša je bila rojena v Kranju leta 1949. Zaradi očetove službe se je nato za nekaj let preselila v Tolmin, kjer je obiskovala osnovno šolo, zaključila pa jo je po ponovni vrnitvi v Kranj. Zelo je bila navezana na svojo mamo in njena smrt jo je močno prizadela. Po tem je najprej živela z očetom, sestro Vero in bratom Radom, po odhodu sorojencev na svoje pa je s pomočjo Centra za socilano delo dobila stanovanje v barakarskem naselju pri Planiki, od koder so jo pozneje preselili v garsonjero na Ulico Tončka Dežmana. Pritožbe stanovalcev so pripeljale do tega, da je Nataša na koncu pristala v zavetišču za brezdomce. Tam in na kranjskih ulicah je nazadnje našla svoj svet.

Verjetno ni Kranjčana, ki je ne bi poznal. Večkrat sem z njo poklepetal tudi sam. Ker je vedela, da sem delal na radiu, nikdar ni pozabila dodati, da ji zavrtim kakšno pesem po njeni izbiri. Bila je nepogrešljiva na vseh dogodkih v mestu in mnogim privabila nasmeh na obraz. Brez nje bodo kranjske ulice zagotovo drugačne in po odzivih na Facebooku jo bodo mnogi pogrešali.

Na pokojno Natašo se je z zapisom spomnil tudi kranjski župan Matjaž Rakovec. Med drugim je zapisal: »Draga Nataša, tvoje življenje je bilo zelo posebno. Srečanje s teboj me je vsakokrat opomnilo, koliko pomenijo nasmeh, stisk roke in topla beseda. Imela si ogromno srce. Nekoč si mi v službo celo prinesla sendvič, da ne bi bil lačen. Sedeča na klopci si nam z nasmehom sporočala, da je prava sreča v majhnih stvareh. Dala si nam več, kot si kdaj koli vedela. Hvala ti za to. V Kranju si pustila sled, ki ne bledi.«