Gre za energetsko obnovo sodne stavbe, ki je bila po dosegljivih virih zgrajena sredi 60. let. Pogodbena vrednost gradbeno-obrtniških del za obnovo sodne stavbe znaša 2,3 milijona evrov.
Gradbeni izvajalec, ministrstvo za pravosodje in sodišče kot uporabnik stavbe tedensko usklajujejo dela na sodišču, nam je na vprašanje, ali bo zaradi gradbenih del trpelo delo na sodišču, odgovorila predsednica Okrožnega sodišča Kranj Špela Jakopič, okrožna sodnica svetnica.
"Izvajalcu smo pojasnili način in poslovanje sodišča ter opozorili na delovne procese (obravnave, sprejem strank), zaradi katerih mora dela izvajati na način, da bo poslovanje sodišča čim bolj nemoteno potekalo. V delovnem procesu sodišča je potrebnih tudi nekaj prilagoditev in uskladitev, narokov pa zaradi del nismo preklicali in jih tudi ne nameravamo. Javnost in stranke smo o poteku del obvestili na spletni strani sodišča ter z obvestilom ob vhodu v stavbo. O morebitnih spremembah bomo stranke obveščali z obvestili v sami stavbi, prav tako bodo varnostniki ob vhodu v stavbo nudili potrebne informacije."
Ni na seznamu kulturne dediščine
Stavba, ki je bila zgrajena po načrtih arhitekta Janeza Trenza v 60. letih 20. stoletja, ni spomeniško zaščitena, so za Žurnal24 odgovorili z ministrstva za pravosodje, ki je upravljalec nepremičnega premoženja, skrbi za investicije in zagotavlja prostorske pogoje za izvajanje sodne oblasti.
"Projekt sodne stavbe v Kranju je leta 1962 izdelalo Podjetje za projektiranje Slovenija projekt Ljubljana, projektiral pa ing. arh. J. Trenz. Okrožno in okrajno sodišče v Kranju oziroma njihovi pravni predhodniki (Temeljno sodišče v Kranju, Okrajno ljudski odbor v Kranj ) v objektu poslujejo od začetka izgradnje stavbe," so nam še razložili z ministrstva za pravosodje.
V preteklih letih o sami sodni stavbi v Kranju nismo zasledili nič posebnega, izjema je leto 2014, ko so od julija do konca septembra pročelje na različnih koncih pokracali grafitarji, zaradi česar je sodišče podalo kazensko ovadbo.
Plečnikov učenec
Arhitekt Janez Trenz (1914-2005) je, kot navaja biografski leksikon portal Obrazi slovenskih pokrajin, končal študij arhitekture leta 1938 pri arhitektu Jožetu Plečniku na Tehniški fakulteti v Ljubljani. Najprej je krajši čas delal pri arhitektu Marjanu Mušiču v Mariboru, ki se je tisti čas kot mestni arhitekt ukvarjal z regulacijskim načrtom Maribora. Po 2. svetovni vojni je bil med letoma 1948 in 1979 zaposlen v arhitekturnem biroju Slovenija projekt.
Njegovo ime je tesno povezano z gradnjo mesta Velenje, saj je med letoma 1957 in 1960 skupaj s Francem Šmidom in Cirilom Pogačnikom naredil urbanistično zasnovo sodobnega mesta. Za ta dosežek so vsi trije skupaj leta 1962 prejeli nagrado Prešernovega sklada.
Trenz je projektiral stavbo današnje občine Velenje (1958), počitniški dom rudarjev v Fiesi (1959), sodno zgradbo v Novi Gorici (1963), poslovno trgovsko zgradbo in stanovanjski kompleks na Kolodvorski ulici v Ljubljani (1963–1965), hospitalni objekt Kliničnega centra Ljubljana (1964–1965), novo stavbo Arhiva Slovenije in restavracijo Grubarjeve palače v Ljubljani (1974–1978). Med drugim je projektiral tudi obeležje makedonskega narodnega heroja Goceja Delčeva v Skopju in spomenik Josipu Jurčiču v Mariboru.
Sodna stavba v Kranju pa v zgoraj citirani biografiji Janeza Trenza ni omenjena.