Kranjska občinska uprava je pripravila sklep, po katerem bi občani za leti 2022 in 2023 odločali o projektih, ki bodo izvedeni. Vsako leto bi za to namenili 625.000 evrov. Zbiranje predlogov in nato glasovanje bi potekala v drugi polovici letošnjega leta, projekti pa bi bili izvedeni v prvi polovici prihodnjega. Enako bi bilo tudi za leto 2023. Vsaka od 26 krajevnih skupnostih bi imela na voljo za odločanje enako sredstev, in sicer okrog 24.000 evrov na leto, kar je tudi najvišja vrednost enega projekta. Ta predlog pa je sedaj »na čakanju«, saj so svetniki točko umaknili z dnevnega reda.

Umik je predlagal svetnik Zoran Stevanović (Resni.ca). »Kranjski mestni svet je namreč že sprejel sklep o uvedbi participativnega proračuna, in sicer 23. 11. 2016. Prav zato ni nobene potrebe, da se o tem še enkrat o tem razglablja in sprejme nov sklep. Sklep, ki smo ga takrat sprejeli soglasno, velja od leta 2018 in še vedno velja,« je med drugim svoj predlog utemeljil Stevanović.

Pomisleke je imel tudi svetnik Igor Velov (Lista za razvoj Kranja). »Ne bi želel, da bi v želji, da naredimo nekaj dobrega, naredimo nekaj slabega. Do sprejemanja proračuna za prihodnje leto imamo še nekaj časa, zato se mi zdi, da se nam nikamor ne mudi in lahko to sprejmemo junija. V tem času pa na svetniških skupinah dorečemo znesek in način.«

Svetnica Barbara Gunčar (Stranka za enakomeren lokalni razvoj in podjetnost) pa je izpostavila: »Danes me bolj skrbi, da bodo pravila nekako taka, kot je sestavljen ta mestni svet. Male lokalne skupnosti, ki že sedaj nimajo nič, tudi naprej ne bodo imele nič, ker bodo ta pravila krojili tisti, ki so že do sedaj krojili občinski proračun. Zato bi rada, da naredimo pravila, ki bi bila prilagojena tistim, ki zdaj res nimajo nič ali skoraj nič.«

Svetnik Boštjan Trilar (Več za Kranj) pa je predvsem izpostavil, da so občinski upravi dobro poznani projekti, ki si jih želijo v posameznih krajevnih skupnostih. Zdi se mu, da lahko na podlagi tega že sedaj uprava v proračun sama uvrsti te projekte in zanje ne potrebuje nobenih delavnic. Te so, po njegovih besedah in izkušnjah, namenjene le zbiranju političnih točk in slikanju politikov.

Svetnica Manja Zorko (SD), ki je tudi predsednica Krajevne skupnosti Bratov Smuk, pa je v razpravi povedala, da so se na sosvetu krajevnih skupnosti seznanile s predlogom sklepa o participativnem proračunu in ga tudi potrdili. »Želimo si, da se čim prej začne to izvajati. Vmes bo poletje in glede na to, da bo treba izvesti delavnice in glasovanje, bi bilo najbolje, da do sprejemanja proračuna v jeseni že imamo predloge projektov in njihove finančne okvire.«

Kot je pojasnil vodja Sektorja za finance in splošne zadeve Mirko Tavčar, pri tokratnem sklepu ne gre za podvajanje sklepa iz leta 2016. »Takrat sprejeti sklep praktično ni bil izvedljiv, ker ni določal zneska in ni določal območij. Sredstva so razdeljena po območjih krajevnih skupnosti, bodo pa po načinu participatornosti izvedene delavnice, zbiranje predlogov in glasovanje o projektih. Če tega sklepa ne sprejmete, tega nihče ne zna vključiti v proračun. Sklep pa mora biti sprejet pred sprejemanjem proračuna za prihodnje leto,« je na seji pojasnil Tavčar.

»Časovnica je tukaj zelo pomembna,« pa je opozoril podžupan Janez Černe (SD). »Vpisani so področja, število sredstev in sam postopek. Brez tega ne moremo ujeti časovnice, da bi lahko izglasovane projekte pravilno vključili v proračun za prihodnje leto. Za vse izbrane projekte je namreč treba narediti identifikacije investicijskih projektov, napisati NRP-je, mogoče pridobiti kakšna zemljišča in podobno, kar pa zahteva tudi kar nekaj časa.« Černe je ob tem ponovno poudaril, da sklep o participativnem proračunu krajevne skupnosti podpirajo in upa, da bodo ta sklep, mogoče celo na izredni seji, mestni svetniki na koncu tudi potrdili.