RETRO simbolizira združitev izkušenosti, novih izzivov in mladosti, utemeljujejo svoje ime. Nase so nazadnje opozorili 12. maja s koncertom Gradimo prijateljstva most na Brniku, v prostoru, kjer potniki čakajo na prtljago.
"Bilo je izjemno, akustika je bila zelo dobra, peli smo sproščeno in uživali. Tenorist dr. Marjan Špegel je celo dejal, da v 60 letih zborovskega petja takega koncerta še ni doživel ... V uri in pol smo dvakrat prepeli 12 pesmi s skrbno načrtovanega programa: Slovo od gozda Felixa Mendelssohna, Ne čakaj na maj Frana Milčinskega Ježka, Lipa Miroslava Vilharja, Dve beli brezi Zmaga Rafolta ... In odziv potnikov, ki so prispeli s petimi letali iz Bruslja, Pariza, Londona, Rima in Podgorice, bilo jih je natančno 566, je bil presenetljiv. Čestitk smo bili zelo veseli," pripoveduje Janja Perovic Marolt, nekdanja sekretarka zbora.
Vse se je začelo 23. decembra 1976 ko je 27 pevk in pevcev na ustanovnem sestanku po službi sklenilo, da bodo vestno sodelovali na vajah in se zavzemali za kakovostno rast zbora. Pobudo za ustanovitev je dal mag. Andrej Kerin, gradbeni inženir, in mladi pevci in pevke so sodelovali s petjem ob proslavah in svečanih dogodkih v podjetju SGP Slovenija ceste. In prav toliko, se pravi 27 pevk in pevcev, ima mešani pevski zbor RETRO tudi zdaj. Med njimi je nekaj pevcev že prekoračilo 80 let in pojejo že več kot 50 let v različnih zborih.
V vseh letih delovanja se je v zboru, ki je izdal 13 zgoščenk in tri dvd-je, zvrstilo več kot 200 pevcev. Med njimi pa, kot poudarja sogovornica, niso bili le zaposleni v SCT. "Na začetku so v zboru res peli samo zaposleni v SCT. Pozneje pa ne več. Zdaj na primer pojejo v zboru le še trije, ki so bili nekoč zaposleni v SCT. Večina pevcev in pevk nas je upokojenih. Tudi jaz nisem bila nikoli zaposlena v SCT. Sem inženirka gradbeništva, večino let sem delala kot projektantka in raziskovalka. V zboru pojem prvi alt 24 let, 18 let sem bila tudi sekretarka zbora, delno pa skrbim tudi za arhiv zbora," je povedala sogovornica.
V skoraj 47 letih so pevke in pevci zbora SCT naštudirali in na nastopih zapeli 420 skladb, od teh 182 priredb ljudskih pesmi. Največji delež zavzemajo priredbe slovenskih avtorjev. Zbor ima na sporedu tudi umetne in sakralne skladbe, od renesanse do baroka, sega tudi po delih sodobnih avtorjev. Priredili so 55 celovečernih koncertov, več kot 500 nastopov ob različnih priložnostih, gostovali so tudi na 14 koncertih v tujini. Pojejo v angleščini, nemščini, italijanščini, francoščini in latinščini, čeprav seveda vsi teh jezikov ne obvladajo. Zapišejo si izgovorjavo in ... pojejo. Veliko članov zbora tudi ne pozna not in poje po posluhu.
Glede demokracije v zboru oziroma ali ima prvo in zadnjo besedo vedno dirigent, je sogovornica razložila, da "Denisu Robniku, mag., prof. glasbene umetnosti, ki je daleč najmlajši med nami, zaupamo. Zbor je prevzel še kot študent Glasbene akademije na pobudo znanega dirigenta Milivoja Šurbka januarja 2011, ki je bil tedaj njegov mentor dirigiranja. A smo se zares ujeli in skupaj rastemo. Si pa želimo, da bi se nam pridružili še novi pevci in pevke. Dirigent nas s svojim znanjem, iznajdljivostjo in potrpljenjem nauči skoraj vse, kar si zamisli. Če pa ima kdo željo, da bi peli kakšno posebno skladbo, mu tudi prisluhne," je dejala.
Na vprašanje, kje jih bo mogoče v kratkem slišati v živo, je sogovornica odgovorila, da letni koncert načrtujejo v novembru v prostorih Zavoda sv. Stanislava v Šentvidu. Že zdaj pospešeno vadijo 17 pesmi, polovica od njih je koroških: Drumelca, Nmav čez Izaro, Sam se rajtov ženiti, Dajte, dajte ... največji izziv pa je Ziljska ohcet. "Ziljska ohcet je zelo zahtevna skladba, učimo se je po delih."
In dirigent Denis Robnik se je tudi domislil, da bi v okviru evropskega projekta izvedli čim več koncertov ob najpomembnejših objektih, ki jih je nekoč zgradil SCT.
"V sebi sem premlevala, le kako bomo peli na cestah, predorih, nadvozih, podvozih, stanovanjskih objektih, bolnišnicah, cerkvah, domovih, vrtcih, šolah, poslovnih objektih,.. Vse to je namreč gradil SCT. Nato sem v glasilu Tehnični informator SCT in NUK-u pridobila podatke o vseh teh objektih. In takoj mi je padlo v oči, kako veliko je SCT gradil na Brniku: letališke steze, potniški terminal, hangar za vzdrževanje letal Adrie Airways, poslovno stavbo, parkirno hišo s poslovnim prizidkom in preuredil ploščad, zato sem predlagala, da bi peli na letališču.
Dirigent je bil navdušen, saj da tam še ni dirigiral In tako smo bili, po dosegljivih podatkih, prvi zbor, ki je imel koncert na brniškem letališču. A je bilo vprašanje, kje nastopiti. Ob vhodu in v čakalnici ni primerno, tudi ne na odhodnem terminalu, prav tako ne v duty-freeju, kjer bi motili prodajo. In tako smo peli v prostoru, kjer potniki prevzemajo prtljago. Res se je lepo slišalo in večina čakajočih nam je ploskala in celo vzklikala ... Hvaležni smo upravljalcu Letališča Jožeta Pučnika, podjetju Fraport, da nam je omogočil ta koncert."
V maju so peli tudi že v Deosu, Centru starejših v Medvodah, saj je tam blizu krožišče, ki ga je zgradil SCT. " Ne moreš iti pet kar na most ali na cesto, zato smo pač peli v domu starejših," je dejala Janja Perovic Marolt. V Trnovem, kjer vadi RETRO, je tudi več objektov, ki jih je gradil SCT, in tako peli tudi v Deos, Centru starejših Trnovo, in tudi v Domu starejših občanov Fužine. Še letos načrtujejo koncert v cerkvi Svetega Rešnjega telesa in krvi v Podutiku, ki jo je SCT zgradil leta 2005, in drugih cerkvah, zelo radi pa bi šli tudi v Beograd.
V Beograd? V Beogradu bi peli nekje blizu t. i. slovenskega mosta. Po dosegljivih podatkih so most čez reko Savo na spodnji konici otoka Ada Ciganlija začeli graditi oktobra 2008 po zamisli konstruktorja Viktorja Marklja iz podjetja Ponting in arhitekta prof. Petra Gabrijelčiča z ljubljanske fakultete za arhitekturo, slovesno so ga odprli ob prehodu v novo leto 2012.
V slovensko-avstrijsko-nemškem konzorciju, ki je prevzel gradnjo mostu, je bil tudi SCT, a so zaradi plačilne nesposobnosti z njim spomladi 2011 prekinili sodelovanje. Dela, ki bi jih moral opraviti SCT, je prevzelo ajdovsko Primorje. SCT pa je tedaj izgubil še en posel, saj bi moral zgraditi tudi dovozne poti do mostu.
Tudi pevci mešanega zbora se še spominjajo, kako hudo je bilo v letu 2011. V poslovni stavbi SCT na Slovenčevi je bila dvorana, v kateri so vadili. "Ko smo prišli na vajo, je bilo vse zaklenjeno, nihče nam ni ničesar povedal, samo zaklenjeno je bilo. A smo se hitro znašli, članica zbora je uredila, da smo v nadaljevanju vadili v jedilnici osnovne šole na Fužinah, pozneje v čudoviti dvorani v Trnovem. In tam prepevamo še zdaj," je sklenila Janja Perovic Marolt.