Ker je blizu Moš tudi Zbiljsko jezero, na katerem je običajno več kot 100 labodov grbavcev in številnih drugih vodnih ptic, pa tudi ornitološko zelo raznoliki Hraški mlaki, smo takoj po obvestilu na spletni strani Uprave RS za zaščito in reševanje, pristojne vprašali za vzrok pogina labodov. V obvestilu je namreč pisalo, da so gasilci GB Ljubljana z gasilskim čolnom iz reke Save pobrali dva poginjena laboda in ju predali higieniku Veterinarsko higenske službe.

Dr. Brigita Slavec, vodja Nacionalnega referenčnega laboratorija za aviarno influenco, je danes za Žurnal24 pojasnila, da sta bili omenjeni ptici negativni na aviarno influenco. Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin je v okviru redno predpisanega monitoringa na aviarno influenco opravila vzorčenje in pri teh dveh labodih izključila okužbo s tem virusom.

V nadaljevanju pa smo danes prejeli tudi odgovor UVHVVR preko službe za odnose z javnostmi in promocijo Ministrstva za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano. Zapisali so, da bili od decembra lani prav vsi pregledani labodi negativni na aviarno influenco. In še, da sta bila omenjena laboda najdena na območju pri čistilni napravi Moše v Mestni občini Kranj (in ne občine Medvode, kot so zapisali na Upravi RS za zaščito in reševanje).

Pogosto se poškodujejo sami ali zastrupijo s svincem

Vzroki pogina labodov so seveda tako kot pri drugih živih bitjih različni, je za Žurnal24 pojasnila dr. Brigita Slavec. Poleg pogina zaradi starosti so pogoste poškodbe, ki nastanejo zaradi udarcev pri pristajanju, ali vzletu ob premične ali nepremične predmete, kot so vozila in električne žice, ali zaradi poškodb, ki so posledica dvobojev zaradi ohranjanja gnezditvenega teritorija.
Pogoste so tudi zastrupitve s svincem, ki nastanejo zaradi njihovega načina prehranjevanja in zaužitja svinčenih ribiških vab, ki ostanejo v vodi ali na obrežju. V toplejših mesecih lahko pride tudi do zastrupitev s toksinom botulinom, ki ga izločajo bakterije Clostridium botulinum, ko se namnožijo v truplih poginjenih živali.
Poleg tega lahko pogin povzročajo okužbe z različnimi patogenimi mikroorganizmi in paraziti.

Virus lahko prenesemo z obleko in obutvijo

Glede aviarne influence ali tako imenovane ptičje gripe, pa je dr. Brigita Slavec razložila, da se v Evropi pojavlja že od septembra tako pri prostoživečih pticah kot pri perutnini. "Gre za viruse influence podtipa H5 z različnimi nevraminidaznimi podtipi (H5N8, H5N5, H5N1, H5N2, H5N4). Ne glede na to, da so potrdili posamezne okužbe pri ljudeh v Rusiji ter pri tjulnjih in lisici v zatočišču za prostoživeče živali v Združenem Kraljestvu, pa pri virusih, ki trenutno krožijo, niso našli mutacij, ki bi omogočale lažji prenos virusa na ljudi in širjenje med ljudmi ali drugimi sesalci."
 
AI se izloča preko izločkov nosu, kljuna in iztrebkov. Zato strokovnjakinja opozarja obiskovalce območij, kjer se vodne ptice zadržujejo tudi na kopnem, da lahko že s svojo obutvijo in obleko prenesejo virus aviarne influence na domačo perutnino ali druge ptice v ujetništvu. In pomembno je tudi, da se z umazanimi rokami ne dotikamo ust in oči, je še dodala strokovnjakinja z Veterinarske fakultete Univerze v Ljubljani.